Zakon o dolgotrajni skrbi je bil pred kratkim potrjen. Kakšne spremembe prinaša in kaj lahko pričakujemo?
Potrebujete pomoč na področju zakonodaje? Obrnite se na pravne svetovalce podjetja Data. Če pa vas zanima ustanovitev podjetja, pa obiščite našo spletno stran in rezervirajte termin registracije.
Kaj nam prinaša sprememba Zakona o dolgotrajni oskrbi?
V Sloveniji je bil že leta 2021 sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa je pomanjkljivo urejal nekatera področja, hkrati pa ni predvidel dolgoročnega javnega financiranja dolgotrajne oskrbe.
Zaradi navedenega razloga je vlada sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga že posredovala v obravnavo državnemu zboru. Predlagani zakon odpravlja pomanjkljivosti sedaj veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo, ureja financiranje dolgotrajne oskrbe in omogoča oskrbovalcem družinskega člana, da nadaljujejo izvajanje storitev tudi po 1. 1. 2024.
Izvajanje samega zakona se na sistemski ravni prenaša pod okrilje Ministrstva za solidarno prihodnost. Predlagani zakon pa tudi ureja postopen začetek izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe, ki naj bi bil dokončen do 1. 1. 2026. Zakon predvideva:
- pravice statusa oskrbovanca družinskega člana;
- dolgotrajno oskrbe na domu;
- dolgotrajno oskrbe v institucijah;
- denarni prejemek;
- novosti storitev e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.
S.p. ali d.o.o. – kakšne so razlike?
Koliko znašajo popoldanski s.p. prispevki 2023?
Kakšni so načrti financiranja po zakonu o dolgotrajni oskrbi?
Družinski pomočnik, ki je po novem zakonu preimenovan v oskrbovalca družinskega člana, bo prejemal v času oskrbe 1,2-kratnik minimalne plače. Pravico bo imel tudi do 21 dni odsotnosti, v navedenem času pa bo lahko za oskrbovanca zagotovil nadomestno oskrbo. Poleg navedenega bo imel tudi možnost, da pomaga dvema osebama hkrati, za kar pa bo prejemal 50 odstotkov višji dohodek.
Druga pravica je oskrba na domu, ki se bo financirala s pomočjo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, pri čemer bo oskrbo na domu mogoče izkoristiti od 20 do 110 ur na mesec, odvisno od uporabnika.
S predlaganim zakonom naj bi se težave uporabnikov, ki potrebujejo zahtevno zdravstveno oskrbo zmanjšale, saj je zakon usmerjen v odložitev odhoda v institucijo oz. omogoča posamezniku, da živi v tistem okolju, kjer želi. Rešitev je zakon ponudil na način, da bo storitev v institucionalnem varstvu omogočena sedaj tudi na domu.
Zakon prinaša tudi 190 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence, pri čemer naj bi se financiranje pričelo z januarjem 2025.
Kilometrina 2023 – kakšni zneski veljajo?
Kaj bodo morali zavarovanci dodatno plačevati?
S 1. 1. 2025 bodo zavarovanci na podlagi zakona pričeli s plačevanjem socialnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Plačilo bosta izvajala tako delodajalec kot zaposleni in sicer v višini 1 % od bruto plače zaposlenega. Tako bo npr. posameznik s povprečno bruto plačo v višini 2.100,00 EUR moral plačevati mesečni prispevek v višini 21,00 EUR. Plačilo prispevka pa je vezano tudi na upokojence, ki bodo morali plačevati mesečni prispevek v višini 1 % od neto pokojnine. Za samozaposlene in kmete pa bo socialno prispevek višji, saj bo le ta znašal 2 %.
Vas zanima podjetniška pot? Bi radi odprli s.p. ali do.o.? V podjetju Data vam lahko pomagamo na vsakem koraku, od registracije podjetja do finančnih, davčnih in podjetniških svetovanj. Pokličite telefonsko številko 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si in se naročite na termin!
