Podjetja v zadnjih časih poskušajo kupce vse pogosteje na tak ali drugačen način prepričati v nakup njihovih cenovno neugodnih ali nekakovostnih izdelkov in storitev. So tudi vas kdaj prepričali v nakup izdelka, za katerega sprva niste bili zainteresirani? Potemtakem ste bili žrtev nepoštene poslovne prakse.
Poslovna praksa se nanaša na dejavnosti, ki so povezane s promocijo, prodajo ali dobavo izdelka potrošnikom in zajema vsako dejanje, opustitev, ravnanje, predstavitev ali poslovno komuniciranje, vključno z oglaševanjem in trženjem, ki ga izvaja trgovec. Če je poslovna praksa nepoštena, to pomeni, da se v skladu z določenimi merili šteje za nesprejemljivo glede na potrošnika.
Kadar podjetje pri tem ne ravna v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, lahko potrošnika z napačnimi ali pomanjkljivimi informacijami zavaja, da se odloči za nakup, ki ga drugače ne bi opravil ali pa s svojim ravnanjem (agresivnim načinom prodaje z nadlegovanjem, prisilo ali vplivanjem) na vsak način želi prepričati potrošnika k nakupu oziroma mu onemogoča, ali preprečuje uveljavljanje njegovih pogodbenih pravic, govorimo o nepošteni poslovni praksi.
Da bi se povečalo zaupanje potrošnikov v čezmejno nakupovanje v Evropi, je bila v letu 2005 sprejeta Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah. Potrošniki so tako enako zaščiteni pred nepoštenimi praksami, ne glede na to, ali kupujejo na primer v svoji trgovini ali prek spletne strani iz tujine. V Sloveniji je bil na podlagi omenjene Direktive leta 2007 sprejet Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.
Da bi se zagotovilo, da so tako trgovci kot potrošniki jasno seznanjeni s tem, kaj je prepovedano, je bil v okviru EU sestavljen tako imenovani Črni seznam 31 nepoštenih praks, ki se uporablja v vseh 28 državah članicah Evropske unije.
Popolni seznam nepoštenih poslovnih praks je naveden tukaj.
Še nekaj primerov prepovedanih nepoštenih poslovnih praks:
- Piramidni sistemi: Prepovedano je pospeševanje prodaje, pri kateri potrošnik pričakuje nagrado predvsem zato, ker je uvedel v sistem nove potrošnike in ne toliko zaradi prodaje samih izdelkov.
- Podjetje pravice, ki jih potrošniku zagotavlja zakonodaja, predstavlja kot posebnost svoje ponudbe: Na svoji spletni strani na primer podjetje z računalniško opremo v oglasu ponuja izjemno ponudbo, da lahko potrošnik v 14 dneh od naročila izdelka lahko preko njihove spletne trgovine odstopi od pogodbe in prejme povrnjeno vso kupnino. Zaradi tega se potrošnik odloči za nakup pri tem podjetju, čeprav so cene višje, kot pri ostalih ponudnikih. Ne ve pa, da mu te pravice pripadajo v skladu z zakonodajo in jih morajo zato upoštevati vsi ponudniki spletne trgovine.
- Podjetje lažno zatrjuje, da lahko izdelek v kratkem času učinkuje na izgubo teže: Prodajalec na primer oglašuje in prodaja tablete za hujšanje ter obljublja, da potrošnik izgubil težo oziroma bo shujšal v kratkem času brez spremembe prehranjevanja in ustrezne telesne vadbe, čeprav to dejansko ne drži.
- Vztrajno in nezaželeno nagovarjanje po telefonu, elektronski ali navadni pošti ali drugem sredstvu za sporazumevanje na daljavo: Prodajalec po telefonu prodaja drag kuhinjski pripomoček in pri tem potrošnika večkrat pokliče. Kljub temu, da potrošnik ni zainteresirani za nakup, ga prodajalec vseeno vsak dan vztrajno kliče in ga skuša prepričati k nakupu.
- Če trgovec prikazuje znak zaupanja, kakovosti ali podobno, čeprav to ni res: Določeno podjetje kot reference na svoji spletni strani navaja številne pridobljene certifikate, ki bi naj potrošnika prepričali o na primer njihovi kakovosti izvedenih del, vendar pa teh certifikatov nikoli niso prejeli.
Pripravili: Sanda Vodičar Horvat in Anja Grahek, Data d.o.o.
