Go to Top

Archives

Tag Archives: pogodba o zaposlitvi

Delodajalec ne more samovoljno znižati plače delavcu

Višina plače je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitve, zato je delodajalec ne more kar tako znižati. To lahko stori samo z delavčevim soglasjem. >>> Na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo boste izvedeli, kako lahko pridete do dodatnega zaslužka! Plače delodajalec ne mora kar tako znižati Višina plače, ki pripada delavcu, se vedno določi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo podpišeta obe stranki (delodajalec in delavec). Pri Nadaljuj z branjem

Minimalna, izhodiščna in osnovna plača

Minimalna plača je najnižje plačilo za opravljeno delo, ki ga sme prejeti delavec, ki pri delodajalcu v Sloveniji delo opravlja za poln delovni čas. V letu 2018 minimalna plača znaša 842,79 evra bruto oziroma 638,42 evra neto. Kaj pa sta izhodiščna in osnovna plača? Informativni izračun plače >>> Kaj pa vi radi počnete v prostem času? Z vašimi hobiji namreč lahko dodatno zaslužite! Registracija podjetja oziroma ustrezne dejavnosti je preprosta! Nadaljuj z branjem

Novosti na trgu dela in nova pooblastila inšpektorjev

Novo leto na trg dela prinaša nekaj novih ukrepov. Na Ministrstvu za delo poudarjajo, da je njihov name izboljšati socialni položaj najranljivejših, zato bodo osredotočeni predvsem na mlade, starejše, nižje usposobljene in dolgotrajno brezposelne. Med novosti na trgu dela pa sodijo tudi nova pooblastila inšpektorjev. Novosti morate dobro poznati tudi podjetniki, ki zaposlujete delavce. Vse potrebne informacije dobite na brezplačnem izobraževanju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?. Kakšne so novosti na Nadaljuj z branjem

Slovenski podjetniki bodo zaposlovali

V prvih treh mesecih prihodnjega leta bo v Sloveniji zaposlovalo vsaj 15 odstotkov podjetij, kaže raziskava Manpower. Slovenski podjetniki, v raziskavi jih je sodelovalo 621, so najbolj optimistični v proizvodnji, logistiki in trgovini. Če pri zaposlovanju novih delavcev potrebujte pomoč, vam v podjetju Data nudimo kakovostno pravno svetovanje. Pripravimo vam lahko pogodbe o zaposlitvi ter vam svetujemo glede odmere letnega dopusta in izplačila regresa. Izvajamo pa tudi brezplačno izobraževanje Podjetnik Nadaljuj z branjem

Koriščenje dopusta: Koliko dni se lahko prenese v naslednje leto?

Pravico do letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Določeno število dni dopusta se lahko prenese tudi v naslednje koledarsko leto, in sicer z možnostjo izrabe do 30. junija oziroma do 31. decembra. Kakšna so torej pravila za koriščenje dopusta? Samozaposleni si svoje obveznosti in dela proste dneve lahko razporejajo bolj svobodno. Katere so še druge prednosti samozaposlitve, izveste na brezplačnem izobraževanju Prednosti in slabosti samozaposlitve. Dobili boste tudi Nadaljuj z branjem

Manjši delodajalec ima manj obveznosti

Za manjšega delodajalca se, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), šteje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Kar nekaj posameznikom, ki se odločijo denimo za ustanovitev s.p., se zdi zaposlovanje sodelavcev (pre)zapleteno. Pa sploh ni tako! Vse postopke z M obrazci za svoje delavce lahko brezplačno urejate na VEM točki Data. Če pa zaposlujete le enega ali dva sodelavca, pa imate tudi manj obveznosti, kot pa če Nadaljuj z branjem

Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi

V kolikor ima delodajalec namen odpustiti delavca, to lahko stori redno ali izredno. Za obe vrsti odpovedi mora imeti delodajalec utemeljene razloge. Vročitev odpovedi pa zahteva posebno previdnost. Medtem ko so za izredno odpoved razlogi vnaprej predpisani v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), razloge za redno odpoved najde in utemelji delodajalec sam. Lahko gre denimo za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, lahko za kršenje pogodbenih obveznosti s strani delavca, Nadaljuj z branjem

Atipične oblike dela in kršitve

Med atipične oblike dela sodijo oblike dela, ki v eni ali več značilnostih odstopajo od t. i. tipične pogodbe o zaposlitvi. »Temeljno pravno podlago za opravljanje dela v Sloveniji predstavlja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas,« pravijo v gradivu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela zakonodajalci. Kaj sodi med atipične oblike dela? Pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za delo s krajšim delovnim Nadaljuj z branjem

Poskusno delo neuspešno: Kaj je z odpravnino?

Poskusno delo je obdobje, v katerem lahko delodajalec ugotovi, ali je delavec sposoben za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec pa ima v tem času možnost, da spozna, ali mu konkretno delo sploh ustreza. Po zakonu velja, da se delavec in delodajalec o poskusnem delu pisno dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Poskusno delo ni obvezno, če pa se delavec in delodajalec zanj dogovorita, mora biti urejeno Nadaljuj z branjem

Prispevki za socialno varnost: Sumite, da vam jih delodajalec ne plačuje?

Delodajalec je dolžan delavca, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi, prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti in zanj plačevati prispevke. Če delavec sumi, da zanj prispevki za socialno varnost niso bili obračunani in plačani, lahko pri davčnem organu to enostavno preveri. Delavca v delovnem razmerju je v obvezno socialno zavarovanje dolžan prijaviti delodajalec. Delavcu mora izročiti tudi kopijo prijave, in sicer v Nadaljuj z branjem

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene v primeru, da se delavec in delodajalec tako dogovorita, ker jima takšna oblika opravljanja dela ustreza. Lahko pa se uporabi tudi v primerih, ko delavcu pravico do dela s krajšim delovnim časom zagotavljajo posebni predpisi. In sicer Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravice delavca v Nadaljuj z branjem

Predvidena globa za tistega, ki bo napačno izkazoval naziv izobrazbe

Vlada je potrdila besedilo predloga novele zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Ta med drugim uvaja globo za posameznika, ki bo napačno izkazoval naziv izobrazbe. Kako visoka bo globa za napačno izkazan naziv izobrazbe? V skladu s predlagano novelo se z globo 2000 evrov kaznuje pravna oseba, ki strokovne in znanstvene naslove ali naslove strokovne izobrazbe podeljuje v nasprotju z določbami zakona, s 100 evri pa njena odgovorna oseba. S Nadaljuj z branjem

Sistemizacija delovnih mest – kdaj je obvezna?

Sistemizacija delovnih mest pomeni natančno opredelitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto delo. V praksi delodajalci to naredijo v internem splošnem aktu, ki ga imenujejo sistemizacija delovnih mest. Sistemizacija delovnih mest ni obvezna za vse delodajalce. Ampak le za delodajalce, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč v drugem odstavku 22. člena določa, da je delodajalec dolžan Nadaljuj z branjem

Obračun plače: Kaj mora vsebovati in kdaj ga mora delavec prejeti?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je pisni obračun plače verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec poda sodno izvršbo. Kdaj mora delavec obračun plače prejeti in katere podatke mora ta vsebovati? Delodajalec je dolžan izdati delavcu pisni obračun plače ob vsakem izplačilu za posamezno plačilno obdobje. Obračun plače mora vsebovati podatke o plači in nadomestilu plače, o povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, o obračunu Nadaljuj z branjem