Študentsko delo ne sme imeti oblik redne zaposlitve
Študentsko delo je za marsikaterega študenta pomemben vir dohodkov. S prihodom novega študijskega leta se nekateri študenti prvič srečujejo s to obliko dela in pravi čas je, da preverimo nekatere značilnosti. Če potrebujete nasvet iz delovnega prava, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce. Pokličite na telefonsko številko 01/6001-530.
Kaj sploh je študentsko delo?
V zakonodaji je definirano kot začasno in občasno delo dijakov in študentov v katerih dijak ali študent za drugo (pravno) osebo opravlja delo. Gre za eno izmed pogodbenih oblik dela. Oseba, ki želi opravljati tovrstno delo se mora včlaniti v enega od študentskih servisov. Za opravljanje potrebujete ustrezno izpolnjeno napotnico s strani delodajalca, ki občasna dela posredujejo. Pomembna razlika med redno zaposlitvijo in študentskim delom (uporabite naš kalkulator za izračun) je ta, da se študentsko delo ne opravlja nepretrgoma, ampak samo občasno in začasno.
Preverite razlike med s.p. in d.o.o.
Študentsko delo – kdo ga lahko opravlja?
Opravljajo ga lahko:
- Osnovnošolci, ki so že zaključili osnovno šolo ter dopolnili 15 let (izpolnjevati je treba oba pogoja);
- redni dijaki, ki imajo status dijaka v Republiki Sloveniji ali tujini ter so dopolnili 15 let;
- redni in izredni študenti, ki imajo status študenta v Republiki Sloveniji ali tujini (kaj storiti, ko ostanete brez statusa študenta?);
- udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki), ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja (pri tem ne smejo biti v delovnem razmerju, ne smejo biti prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe ter se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
- tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjav opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji ter tujci, ki študirajo v Sloveniji.
PREBERITE TUDI: SP PRISPEVKI SO NIŽJI, ČE PODJETJE REGISTRIRATE SREDI MESECA!
ZASLUŽITE DENAR S SVOJIM HOBIJEM ALI IDEJO!
Najnižja urna postavka je zakonsko določena
Letos 19. februarja se je zakonsko spremenila tudi minimalna urna postavka za študentsko delo, ki trenutno znaša 5,89 eur bruto (4,98 eur neto). Od nakazila na bančni račun se osebam, ki opravljajo študentsko delo odvede 15,5 % od zneska za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pokojninska doba študenta se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. Mesec dni pokojninske dobe se prizna študentu, ko zaslužek doseže 60 % bruto povprečne mesečne plače. Oseba, ki opravlja študentsko delo tako lahko za eno koledarsko leto pridobi največ 12 mesecev pokojninske dobe. To evidenco vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
