Regres za krajši delovni čas
Regres za krajši delovni čas, kako je z izplačilom v tem primeru? Ali delavcu pripada regres za krajši delovni čas v celoti ali ne? Imate dileme glede regresa tudi vi? Ali pa druga delovnopravna vprašanja? Naši pravniki vam lahko pomagajo! Za plačljivo svetovanje se lahko naročite na 01/600-1530 ali na [email protected].
Odprite s.p. na Data točki! Pokličite na 01/600-1530!
Regres je opredeljen v ZDR-1
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec regres dolžan izplačati zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta. Več o tem, do kdaj mora biti regres izplačan smo pisali v članku Regres 2022 – koliko ga boste prejeli in kdaj. Višina regresa je določena najmanj v višini minimalne plače. To pomeni, da bo minimalni regres za leto 2022 višji kot minimalni regres lani, ko je znašal 1024,24 evrov. Ker minimalna plača za leto 2022 znaša 1074,43 evra, mora biti tudi regres najmanj v tem znesku. Koliko pa znaša regres za krajši delovni čas?
Regres za krajši delovni čas – kaj sploh je krajši delovni čas?
Preden pogledamo, kako se izplača regres za krajši delovni čas, je potrebno najprej opredeliti, kaj krajši delovni čas sploh je. ZDR-1 v 65. členu opredeljuje krajši delovni čas. Gre za čas, ki je krajši od polnega delovnega časa (40 ur na teden), ki velja pri delodajalcu. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za krajši delovni čas. Delavec, ki dela za krajši delovni čas (pet dni v tednu) ima pravico do 20 dni minimalnega dopusta v skladu z ZDR-1. Kaj pa regres za krajši delovni čas?
Kdaj bo regres za upokojence 2022? Koliko?
Preberite tudi – Bruto plača je znana, kako dobimo neto plačo?
Regres za krajši delovni čas – sorazmerni del ali polni regres?
Če delavec dela krajši delovni čas (npr. 20 ur na teden) ima tudi pravico do regresa. V tem primeru je regres za krajši delovni čas polovičen oz. sorazmeren. Poglejmo na primeru. Delavec dela krajši delovni čas za 20 ur na teden. Delodajalec bo izplačal regres v višini 1200 evrov. Regres za krajši delovni čas, ki ga bo prejel delavec v tem primeru bo 600 evrov. A pozor! Regres za krajši delovni čas ni vedno v sorazmernem deležu. Izjema so namreč primeri, ki jih določa 67. člen ZDR-1. To so:
- delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva in
- delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o zdravstvenem zavarovanju (na primer invalid).
To pomeni, da je v zgornjih dveh primerih, regres za krajši delovni čas poln. Se pravi – enak, kot če bi delavci delali polni delovni čas. V našem primeru bi tako na primer delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva prejel 1200 evrov regresa in ne 600 evrov kot delavec, ki ne spada v eno izmed omenjenih izjem.
