Prispevki za dopolnilno dejavnost oziroma popoldanski s.p. v letu 2025 znašajo skupaj 105,75 evra. Zakaj jih mora oseba, ki registrira dopolnilno dejavnost oz. popoldanski s.p. sploh plačevati, če ima plačane prispevke za socialno zavarovanje iz naslova rednega delovnega razmerja? Ima od tega kakšno korist? Ste že odločeni, da boste odprli popoldanski sp? Oglasite se na DATA točki. Pokličite nas na 01 600 15 30, nam pišite na data@data.si ali rezervirajte termin preko spletnega obrazca.
Kje je pravna podlaga zanje?
Prispevki za dopolnilno dejavnost se po 1. odstavku 20. člena ZPIZ-2 uvrščajo kot vplačani prispevki za posebne primere zavarovanja. Nosilec dopolnilne dejavnosti v okviru svojega podjetja opravlja različne dejavnosti in za opravljanje teh dejavnosti mora biti zavarovan. V primeru nesreče, poškodbe ali telesne okvare, ki je nastala kot posledica opravljanja dejavnosti v podjetju, lahko uveljavlja pravice iz zavarovanja.
Brezplačno si izračunajte plačo
Normiranec s.p. – kaj morate vedeti?
Prispevki za dopolnilno dejavnost – kaj plačuje nosilec dejavnosti?
Prispevki zajemajo zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju dejavnosti. Gre za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), ki od aprila 2025 znaša 49,15 evra. Poleg tega mora biti podjetnik zavarovan še za poškodbe pri delu in poklicno bolezen. Gre za pavšalni prispevek, ki ga nosilec dopolnilne dejavnosti plačuje zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZ). Znesek pavšalnega prispevka za ZZ znaša za leto 2025 50,63 evrov. Leta 2014 je bil za nosilca dopolnilne dejavnosti uveden dodaten prispevek za ZZ. Osnova za plačilo tega prispevka je 25 % povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta, stopnja pa 6,36 %. Od julija letos se plačuje tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 5,97 evra. Skupni prispevki za dopolnilno dejavnost torej znašajo 105,75 evra.
Prispevki za dopolnilno dejavnost – pavšal pri normirancih ne gre niti v stroške!
Kot smo zapisali na začetku, glede plačevanja pavšalnih prispevkov ne bo večja pokojnina, niti pokojninska osnova. Ker, kot pojasnjuje ZPIZ, se z vplačilom prispevkov za posebne primere zavarovanja posameznik zavaruje izključno za zavarovalne primere, ki izvirajo iz popoldanske aktivnosti. Tisti nosilci dopolnilne dejavnosti, ki davčno osnovo ugotavljajo na način normiranih odhodkov (normirani popoldanski s.p.) pa stroške pavšalnih prispevkov ne morejo uveljavljati niti kot stroškov pri poslovanju popoldanskega s.p., tako kot to lahko storijo nosilci dopolnilne dejavnosti, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.