Priposestvovanje kot način pridobitve lastninske pravice

Priposestvovanje predstavlja izvirni način pridobitve lastninske pravice na podlagi dolgotrajnejše dobroverne posesti stvari

Priposestvovanje torej pomeni, da nekdo pridobi lastninsko pravico na premičnini ali nepremičnini s tem, ko ima premičnino ali nepremičnino dalj časa v posesti in je ves ta čas prepričan, da je njegova, čeprav temu ni tako.

Obračunajte si plačo!

 

Pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem

Za priposestvovanje morajo biti izpolnjeni natančno določeni pogoji, ki jih opredeljuje Stvarnopravni zakonik (SPZ).

Ti pogoji so:

• dejanska posest nad premičnino oziroma nepremičnino,
• dobrovernost posestnika,
• potek predpisane priposestvovalne dobe.

Vsi navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi

Priposestvovanje – posest nad premičnino oziroma nepremičnino

Stvar (premično ali nepremično) lahko priposestvuje le tisti, ki jo ima v lastniški posesti. To pomeni, da izvršuje dejansko oblast nad stvarjo na način, kot da bi bila njegova. Torej stvar uporablja, v njej živi (če gre za nepremičnino), jo obdeluje (kmetijsko zemljišče) itd.

 

Regres za upokojence 2021

Dobrovernost posestnika

Priposestvovanje ni mogoče, kadar posestnik ve, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Posestnik mora tako biti v dobri veri. Če posestnik ve ali bi moral vedeti, da stvar ni njegova, ne more priti do pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.

Tako npr. najemnik, ki uporablja stvar, kot bi bila njegova, ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, saj ve, da stvar ni njegova.

Priposestvovanje – potek priposestvovalne dobe

Zakon natančno predpisuje, koliko časa mora oseba imeti stvar v dobroverni posesti, da lahko pridobi na njej lastninsko pravico s priposestvovanjem.

Če gre za premične stvari, je predpisana priposestvovalna doba tri leta. Pri nepremičninah pa deset let. V to obdobje se všteva tudi čas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki.

Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Pri tem mora biti posestnik v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe.

Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice

Kdaj pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni mogoča?

Priposestvovanje in s tem pridobitev lastninske pravice ni mogoča na stvareh, ki so:

• javno dobro –  stvari, ki jih v skladu z njihovim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo,
• izven pravnega prometa – stvari, na katerih ne more obstajati lastninska pravica.