Pravilnik o poklicnih boleznih je prišel v veljavo z 1. majem. Slovenski sindikati so se za ta pravilnik zavzemali že trideset let, delodajalci pa so do njega kritični. Pravilnik o poklicnih boleznih določa poklicne bolezni same in dela, ki jih povzročajo, ter določa postopek ugotavljanja, prijavljanja in potrjevanja poklicnih bolezni.
Spremembe zakonodaje imajo lahko velik vpliv na delovanje podjetja. Naši pravni strokovnjaki bi vam z veseljem pomagali pri razumevanju zakonov in vam svetovali kako se najbolje prilagoditi spremembam. Pokličite nas na 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si.
Informativni izračun plače lahko opravite z našim kalkulatorjem!
Pravilnik o poklicnih boleznih – kaj bo prinesel?
Pravilnik o poklicnih boleznih omogoča ugotavljanje poklicnih bolezni. Sam po sebi poklicnih boleznine bo preprečeval, bo pa olajšal odkrivanje potencialnih tveganj in tako delodajalcem kot pristojnim organom pomagal zagotoviti varno delovno okolje.
Poklicne bolezni bodo navedene na nacionalnem seznamu, ki pa se bo sproti dopolnjeval. Tega sicer v Sloveniji nismo počeli od osamosvojitve, kar potrjuje tudi število poklicnih bolezni, ki so na slovenskem seznamu v primerjavi z seznami poklicnih bolezni drugih držav.
- Nemčija: 900
- Francija: 1.500
- Danska: 1.800
- Slovenija: 30
Kakšen regresa vas čaka v 2023?
Preberite tudi – Kilometrina 2023 – kakšni zneski veljajo?
Pravilnik o poklicnih bolezni – kako bo potekal proces ugotavljanja bolezni?
Če bo delavec sumil, da je poklicno obolel, se bo lahko za to obrnil na osebnega zdravnika. Potem pa bo ta, ob pomoči interdisciplinarne skupine strokovnjakov na Kliničnem inštitutu za medicino dela, vložil vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni. Odločitev bo potem sprejeta v največ 60 dneh po vložitvi vloge. Od tam naprej bo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ugotavljal poklicno bolezen in ugotavljal vse vzroke za bolezen.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa bo moral nato delodajalcu, pri katerem je bila ugotovljena vzročna zveza med poklicno boleznijo delavca in delovnim mestom ali delom, ter Inšpektoratu RS za delo posredovati obvestilo o potrjeni poklicni bolezni. Iz tega poročila bodo razvidni:
- Poklicna bolezen;
- Delo, pri opravljanju katerega je bolezen nastala;
- Vzročni dejavnik, zaradi katerega je nastala;
- Časovno obdobje, v katerem se je delo opravljalo.
- Osebne podatke delavca potrebna za prijavo poklicnih bolezni.
Pri preprečevanju poklicnih bolezni pa lahko pomaga tudi zakonsko obvezno predavanje Varstvo in zdravje pri delu, kjer je usposabljanje vezano na podjetja v katerih so ljudje zaposleni.
Koliko znašajo prispevki za s.p. v 2023?
Pravilnik o poklicnih boleznih – kaj o tem porečejo delodajalci?
Delodajalci so glede pravilnika o poklicnih boleznih kritični. Trdijo, da je njihova vloga popolnoma izključena iz procesa. S tem mislijo predvsem, da zakonodaje ne daje možnosti, da delodajalec opozori delavna na tveganje za poklicno bolezen. Prav tako zakonodaja ne omogoča, da bi interdisciplinarna skupina strokovnjakov opravila ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja ter opravila pogovor s strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen.
Če na področju podjetništva potrebujete pomoč, se lahko brez težav obrnete na svetovalce podjetja Data. Naročite se na posvetovanje preko telefonske številke 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si.
