Povišajnje urne postavke
Povišanje najnižje bruto urne postavke za upokojence je pričelo veljati s 1. januarjem 2020. Z odredbo o uskladitvi najnižje bruto postavke za opravljanje začasnih in občasnih del se je ta povzpela iz 4,76 eura bruto na 5,4 eura bruto.
Upokojenci, vsaj nekateri, zmorejo in si želijo delati tudi po odhodu v pokoj. Pa je to tudi mogoče? Koliko lahko upokojenci zaslužijo, pod kakšnimi pogoji in kako to vpliva na njihovo dohodninsko odločbo?
Informativni izračun dohodnine
Povišanje najnižje bruto urne postavke – spodbuden začetek novega leta
Povišanje najnižje bruto urne postavke je v razmerah visoke gospodarske konjunkture, višanja življenjskih stroškov (letna inflacija okoli 2 odstotka), spodbuden podatek za upokojence. Istočasno pa tudi državo in delodajalce, saj se tako ustvarja potencial za večjo raven trošenja in produkcije.
Na račun ukrepa – povišanje najnižje bruto urne postavke za upokojence, krepi namreč država svoj proračun skozi regresijske in progresivne dajatve. Delodajalci pa pridobivajo preko povečane potrošnje (v določenih segmentih tudi država) in s tem produkcije njihovih izdelkov.
Za zakonito opravljanje občasnih in začasnih del je potrebno skleniti pogodbo
Opravljanje začasnih in občasnih del omogoča, no vsaj tistim upokojencem, ki zmorejo, želijo ali pa bi radi še kaj dodatno zaslužili, da so lahko še naprej delovno aktivni tudi po odhodu v pokoj. Pri čemer gre za posebno obliko dela, ki se opravlja v okviru pogodbenega razmerja. Takšno razmerje vključuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja, ki so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Potemtakem tudi upokojenci, ki želijo opravljati začasna oziroma občasna dela v skladu z Zakonom o urejanju trga dela, morajo skleniti pogodbo o opravljanju dela z naslednjimi podatki:
Potrebujete nasvet s področja delovnega prava? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
- naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca
- ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca
- vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo
- obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela
- podatek o predvidenem številu ur začasnega in občasnega dela
- datum sklenitve pogodbe
- urna postavka za opravljanje delo
- predviden skupen znesek dohodka
Natančna količina opravljenih ur in ostali pogoji začasnega oziroma občasnega dela so določeni z zakonom. Po novem – torej s 1. januarjem 2020 – pa tudi povišanje najnižje bruto urne postavke za upokojence. Ob upoštevanju vseh predpisanih pogojev, takšna oblika ne bo vplivala na prejemanja pokojnine. Gotovo pa bo tovrsten ukrep (vsaj deloma) vplival na višjo raven motivacije za opravljanje občasnih in začasnih del. Morda posledično tudi prinese višjo delovno aktivnost, s čimer bi ponovno pridobili vsi akterji – država, delodajalci in upokojenci.
Izračun za avtorsko in podjemno pogodbo ter občasno delo
Upokojenci lahko opravljajo občasno ali začasno delo tudi po odhodu v pokoj!
Zaradi mizernih pokojnin, ki velikokrat ne dosegajo praga revščine je nujno, da država spodbuja ukrepe – v kolikor že ne zagotavlja zadostne količine sredstev za dostojne pokojnine – v okviru opravljanja začasnih in občasnih del. Eden izmed njih je gotovo povišanje najnižje bruto urne postavke za upokojence. S tem se vsaj deloma preprečuje revščino in socialno izključenost. Posledično pa tudi izkoriščanje in socialni damping na račun tistih, ki so najbolj onemogli, neobveščeni in ranljivi. Zlasti ne smemo pozabljati, da imajo tudi upokojenci v tej kapitalistični zgodbi vlogo potrošnikov.
Statistični urad je leta 2018 objavil podatke in dokaze o tem, da pod pragom tveganja revščine živi 268.000 prebivalcev – od tega 89.000 upokojencev. Zato povišanje najnižje bruto urne postavke za upokojence ne smemo razumeti kot novo letno darilo, temveč prepotrebno nujo za najranljivejše. Nenazadnje ima vsakdo že po 34. členu Ustave RS:« Pravico do dostojanstva in varnosti«.
