Odškodninska odgovornost se uveljavlja z odškodninskim zahtevkom
Odškodninska odgovornost pomeni, da mora dolžnik upniku povrniti škodo, ki jo je povzročil z nespoštovanjem pogodbe oziroma z njeno kršitvijo. Obe strani lahko s pogodbo uredita pravila odškodninske odgovornosti, pri tem pa ne smeta izključiti temeljnih obligacijsko pravnih načel. Odškodninsko odgovornost pa je potrebno ločevati od pogodbene kazni.
Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, v kolikor dokaže, da mu je ta resnično nastala. Odškodninska odgovornost za nepravilno izpolnitev načeloma ne more nastati pred dospelostjo (tj. nastopom roka za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti).
Želite registrirati s.p.?
Odškodninska odgovornost – sodno uveljavljanje
Poslovna odškodninska odgovornost se sodno uveljavlja s t.i. odškodninskim zahtevkom. Utemeljenost odškodninskega zahtevka pa je odvisna od tega ali pogodbi zvesta stranka uspe dokazati obstoj zakonsko določenih predpostavk odškodninske odgovornosti, ki se med seboj razlikujejo glede na obliko kršitve pogodbenih obveznosti.
Predpostavke odškodninske odgovornosti so:
- nastala škoda,
- nedopustno ravnanje povzročitelja,
- vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo,
- odgovornost povzročitelja.
Pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti je potrebno paziti tudi na morebitno pogodbeno ureditev poslovne odškodninske odgovornosti. V okviru načela avtonomije strank v obligacijskih razmerjih se te lahko namreč dogovorijo za pogodbeno razširitev, omejitev ali izključitev poslovne odškodninske odgovornosti, ki odstopa od zakonske ureditve.
Odškodninska odgovornost, ko gre za zamudo
Pri izpolnitvi obveznosti z zamudo gre za pravilno izpolnitev obveznosti po dogovorjenem roku za izpolnitev. Posledično lahko upnik uveljavlja vse dodatne pravice zaradi zamude, npr. zahtevek na plačilo zamudnih obresti in (poslovni) odškodninski zahtevek. Če dolžnik dokaže, da je do zamude prišlo zaradi vzrokov na strani upnika ali pa zaradi višje sile, se lahko odgovornosti razbremeni.
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Stvarne in pravne napake
Za stvarno napako gre, če so izpolnjena naslednja merila:
- stvar nima običajnih lastnosti,
- stvar nima lastnosti, ki so potrebne za rabo, za katero jo kupec kupuje,
- stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile dogovorjene oziroma predpisane,
- se stvar ne ujema z vzorcem ali modelom.
Pravne napake se od stvarnih napak razlikujejo v tem, da se slednje nanašajo na dejanske lastnosti stvari, medtem ko se pravne napake nanašajo na pravne lastnosti predmeta izpolnitve.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Poslovna odškodninska odgovornost – zastaralni rok
Zastaralni rok za uveljavljanje zahtevka za plačilo poslovne odškodnine je tri leta, odkar je oškodovanec izvedel za nastalo škodo in povzročitelja (subjektivni rok). V vsakem primeru pa odškodninska terjatev zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
