Napake volje pri sklepanju pogodb

Kdaj se zgodijo napake volje pri sklepanju pogodb? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste podpisali pogodbo, pa takšnega dogovora dejansko niste želeli? Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da kakšno pogodbo sklenemo v zmoti ali pa celo na podlagi prevare ali grožnje. V takšnih primerih govorimo o napakah volje pri sklepanju pogodb. Kakšna pa je pravna narava tako sklenjenih pogodb in kaj lahko storimo?

V kolikor ste mnenja, da so se vam zgodile napake volje pri sklepanju pogodb, se posvetujte z našimi pravnimi strokovnjaki. Svetovali vam bodo tudi, kako strokovno sestaviti pogodbo.

Informativni izračun plače

Napake volje

Najpogostejše napake volje pri sklepanju pogodb so bistvena zmota, sklenitev pogodbe na podlagi grožnje in sklenitev pogodbe na podlagi prevare. Kdaj je pogodba nična?

Bistvena zmota

Zmota pri sklepanju pogodbe se šteje za bistveno:

• če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta pogodbe,
• če se nanaša na osebo, s katero se sklepa, kadar se sklepa glede na to osebo ali
• če se nanaša na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.

Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?

Stranka, ki je pogodbo sklenila v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe. Vendar pa je to mogoče le, če gre za bistveno zmoto in če je stranka ravnala z ustrezno skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Če stranka doseže razveljavitev pogodbe zaradi lastne zmote, ima nasprotna stranka pravico do povrnitve škode, ki ji je nastala. Povrnitev škode lahko zahteva ne glede na to ali je bila stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto kriva ali ne.

Vendar pa se na zmoto ni mogoče sklicevati, če je nasprotna stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

Grožnja

Šteje se, da je pogodba sklenjena na podlagi grožnje, če je nekdo z nedopustno grožnjo povzročil pri stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. Strah pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Stranka, ki je sklenila pogodbo na podlagi grožnje, ima pravico zahtevati njeno razveljavitev.

Prevara

Za prevaro gre, če je ena stranka povzročila zmoto pri drugi stranki. Enako velja, če jo je držala v zmoti z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe. V takem primeru lahko stranka, ki je bila prevarana, zahteva razveljavitev pogodbo. Razveljavitev lahko zahteva tudi v primeru, če zmota zaradi prevare ni bila bistvena.

Poleg razveljavitve pogodbe, lahko prevarana stranka zahteva tudi povrnitev nastale škode.

Če je prevaro pri eni izmed strank povzročil nekdo tretji, bo to vplivalo na samo pogodbo le, če je druga pogodbena stranka ob sklepanju pogodbe za prevaro vedela ali pa bi vsaj morala vedeti. Če pa je šlo za neodplačno pogodbo, se ta lahko razveljavi tudi v primeru, če druga stranka za prevaro ni vedela.

V katerih primerih pa je lahko dogovorjena pogodbena kazen?

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.

Deli na FacebookuDeli na Twitterju