Go to Top

Javne pokojnine so nizke – največ prejemnikov le od 500 do 800 evrov

Leta 2050 bo vsak tretji prebivalec star 65 let in več. Pojavlja se vprašanje, kako bo takrat s pokojninami. Javne pokojnine so nizke, ideja o ustanovitvi demografskega rezervnega sklada še ni zaživela. Vse več je posameznikov, ki se odločajo za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Informativni izračun plače

Imate ob upokojitvi z vašim delodajalcem probleme na področju vašega delovnopravnega razmerja? Kontaktirajte našo pravno službo. Ta ima na področju delovnega prava že dolgoletne izkušnje in vam bo z veseljem priskočila na pomoč. Pišite nam na [email protected].

Skupinsko svetovanje bo koristilo vsem, ki želijo razumeti razliko med s.p. in d.o.o. ter spoznati postopke pred, med in po ustanovitvi svojega podjetja.

Ideja o pokojninskem skladu

Delodajalci, potrebujete pomoč pri urejanju delovno-pravnih razmerij? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Trenutno je vsak peti prebivalec star 65 let in več, leta 2050 bo to starost po projekcijah Eurostata dosegel že vsak tretji. Posledično se ves čas pojavljajo vprašanja, kako bo v prihodnosti s pokojninami. Že dlje časa obstaja ideja o pokojninskem skladu. Gre za posebne sklade, ki jih ustanavljajo vlade oz. zavodi za pokojninsko zavarovanje, da bi s privarčevanimi sredstvi prispevali k financiranju obstoječih pokojninskih sistemov. Te sklade so že vzpostavile nekatere države v EU, kot so Belgija, Francija, Irska, Norveška, Poljska, Portugalska, Španija in Švedska. Financirajo jih z deležem od socialnih prispevkov delavcev, naravnimi viri, deležem prodanega državnega premoženja, z davkom na nepremičnine in naložbe itd. Leta 2014 je bila v Sloveniji predvidena ustanovitev demografskega rezervnega sklada z deležem od prodaje državnega premoženja, ki pa še ni ugledal luči sveta. A osnovni ukrep naj bi pri nas prevladal predvsem na področju kasnejšega upokojevanja. Zaenkrat sicer sprememb na tem področju še ne bo, a spremembe na področju pokojninskega sistema  se bodo sčasoma morale zgoditi.

BRUTO NETO PLAČA

Višine (starostne) javne pokojnine v Sloveniji

Statistike o tem, kako visoke so (starostne) javne pokojnine, kažejo, da prejema javne pokojnine, višje od 1000 evrov, le približno 18 odstotkov trenutnih prejemnikov starostne pokojnine. Podrobnejše podatke navajamo v spodnji tabeli:

Znesek (starostne) javne pokojnine (v evrih) Prejemniki (starostne) javne pokojnine (v odstotkih)
Do 500 12,19
Od 500 do 800 52,55
Od 800 do 1000 17,38
Od 1000 do 1500 12,99
Nad 1500 4,90

Vir: ZPIZ

Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa

Dodatno pokojninsko zavarovanje

Največji delež prejemnikov (starostne) javne pokojnine prejme od 500 do 800 evrov na mesec. Zaradi nič kaj svetle prihodnosti starostnih pokojnin je bilo v lanskoletnem letu v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 560.722 zaposlenih, kar je rekordno število. V drugi pokojninski steber, na podlagi katere posameznik ob upokojitvi poleg javne pokojnine prične prejemati še dodatno pokojninsko rento, je bilo tako vključenih kar 62% delovno aktivnih. Število vključenih v drugi pokojninski steber se vsako leto povečuje.

Pravni nasvet

Vsak drugi bo prejel dodatno pokojninsko rento

Kar 97 % zaposlenih na ta način varčuje preko podjetij. Konec leta 2019 je dodatno pokojninsko zavarovanje svojim zaposlenim omogočalo kar 8.759 delodajalcev. Premija, ki jo vplačuje delodajalec, ni obdavčena, zaposleni prejme na pokojninski račun celoten bruto znesek, delodajalec pa si s tem zniža svojo davčno osnovo.

Statistike kažejo, da bo v prihodnje vsak drugi poleg javne pokojnine prejemal tudi dodatno pokojninsko rento. Te naj bi pri marsikomu uspešno nadomestile upad javnih pokojnin. V zadnjih letih so se povečali tudi prihranki zaposlenih – v letu 2019 so se v primerjavi z letom 2018 povečali za kar 12 %. Največ prihrankov je bilo v pokojninskih skladih, pokojninskih družbah in zavarovalnicah. Višina dodatne pokojninske rente je odvisna od višine vplačane premije, dobe varčevanja in donosa v času varčevanja.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja