Dežurstvo oz. pripravljenost na domu – dodatek določajo kolektivne pogodbe
Dežurstvo oz. pripravljenost na domu v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) sploh ni urejeno. Kako je potem sploh urejena pripravljenost na domu oz. t.i. dežurstvo? Kako je z dodatkom za pripravljenost na domu? Bi potrebovali pravni nasvet? Obrnite se na našo pravno službo ter se dogovorite za termin plačljivega strokovnega svetovanja. Na telefonski številki 01/600-1530 pa lahko rezervirate tudi termin za ustanovitev podjetja!
Odprite s.p. ali d.o.o. na DATA točki!
Pravna praznina, ko gre za dežurstvo oz. pripravljenost na domu
Pravna ureditev t.i. pripravljenosti na domu (pogovorno tudi »dežurstvo) je zelo pomanjkljiva. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripravljenost na domu sploh ni omenjena. Jo pa lahko najdemo v nekaterih specialnih zakonih s področja javnega sektorja (zdravstvo, policija, veterinarstvo itd.). V zasebnem sektorju pa to urejajo nekatere kolektivne pogodbe.
Opravite informativni izračun plače!
ZDR-1 določa le delovni čas
Kot že omenjeno dežurstvo oz. pripravljenost na domu v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ni opredeljeno. Je pa smiselno za razumevanje tega instituta pogledati definicijo delovnega časa, ki je določena v ZDR-1. In sicer je delovni čas opredeljen kot efektivni delovni čas ter čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom. Kot efektivni delovni čas pa je opredeljen vsak čas, v katerem delavec dela. To pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Ob redni zaposlitvi lahko odprete popoldanski s.p.!
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?
Je stalna pripravljenost na domu zakonita?
Če delavec v zasebnem sektorju čaka na delo doma, je pravno pravilen izraz pripravljenost na domu. V praksi se pogovorno uporablja tudi izraz dežurstvo. ZDR-1 sicer v 155. členu določa, da mora imeti delavec najmanj 11 ur neprekinjenega počitka. Po tem 24-urna pripravljenost na domu ne pride v poštev. Dopustna bi lahko bila kvečjemu maksimalno 13-urna pripravljenost na domu. To bi v praksi pomenilo, da delavec lahko dela 8 ur, nato pa ima lahko maksimalno 5 ur pripravljenosti. Če je delavec poklican na delo od doma, se mora vsaka ura šteti kot nadura. Delodajalec namreč ni organiziral delovnega procesa tako, da bi delavec točno vedel, kdaj bo delal. Pogosta je seveda dilema, ali se dežurstvo oz. pripravljenost za delo šteje v delovni čas ali v čas počitka. Enoznačni odgovor ni možen, saj tudi sodišča v vsakem konkretnem primeru presojajo vse okoliščine primera.
Preberite tudi – Božičnica 2022, jo bo vaše podjetje izplačalo?
Dodatek za pripravljenost na domu določajo nekatere kolektivne pogodbe
Kot že omenjeno, pripravljenost na domu (oz. pogovorno dežurstvo) določajo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Običajno je v kolektivnih pogodbah sicer določeno, da se pripravljenost na domu sicer ne šteje v delovni čas. V njih je praviloma tudi določen dodatek za pripravljenost. Koliko znaša, je odvisno od posameznih kolektivnih pogodb. Poglejmo nekaj primerov:
- KP časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti – 10 % od osnove;
- KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva – 20 % od osnove;
- KP elektrogospodarstva Slovenija – 20 % od osnove ob delavnikih, 30 % ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih;
- KP gostinstva in turizma – 10 % od osnove;
- KP trgovine – 10 % od osnove.
