Delovna ali pokojninska doba – kakšna je razlika?
Delovna ali pokojninska doba? Poznate razliko med pojmoma? Veste kdaj se boste lahko upokojili? Koliko let, mesecev in dni ste že oddelali? Poleg tega, kdaj se boste lahko upokojili Vas verjetno zanima tudi kolikšno pokojnino boste imeli. Višina pokojnine je odvisna med drugim tudi od višine pokojninske osnove, izračunane na podlagi mesečnega povprečja osnov. Zato je zelo pomembno kolikšna je vaša plača – še posebej, če se minimalna plača zviša.
Delovna ali pokojninska doba?
Pokojninska doba je doba, ki predstavlja dobo za upokojitev, delovna doba (zavarovalna doba) pa je obdobje, ko delavec dejansko opravlja delo. Omenjena doba se uporablja za določanja dodatka za delovno dobo pri plači, za izplačilo nagrad ipd.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Delovno dobo za vsakega zaposlenega vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Zavarovanci lahko do izpisa delovne dobe pridejo na tri načine:
- osebno pri katerokoli enoti oziroma izpostavi zavoda,
- izpolnijo obrazec Vloga za izpis obdobij zavarovanja v RS in ga po pošti pošljejo na ZPIZ,
- preko portala Moj eZPIZ. V portal boste morali vnesti svoje podatke; davčno številko ali EMŠO, ter leta, za katerega želite izpis delovne dobe;
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Kako se upošteva delovna ali pokojninska doba pri različnih pogodbah?
Delovna ali pokojninska doba se ne upošteva pri vseh vrstah delovnih pogodb enako. Kako se torej upošteva delovna ali pokojninska doba denimo pri študentskem delu…?
Delovna ali pokojninska doba pri študentskem delu: Študentom in dijakom se odvaja 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo. Pokojninska doba se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici.
Zavarovanje na podlagi začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa (22. člen), da se obvezno zavarovanje za te osebe vzpostavi po preteku koledarskega leta in se tako ne oblikuje prijava v zavarovanje že ob samem začetku nastopa dela, kot to velja za ostale zavarovance.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Prednost daljše delovne dobe
Poleg tega, da ste bližje pokojnini, daljša delovna doba prinaša še eno prednost – dodatne dni dopusta. Kolektivne pogodbe sicer različno določajo kriterije za odmero dodatnih dni letnega dopusta, eden najpogostejših pa je delovna doba delavca. Lahko gre za skupno delovno dobo ali pa delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Ostali kriteriji za dodatne dni letnega dopusta so še delo ob nedeljah in praznikih, posebno težko, naporno ali zdravju škodljivo delo, delo v deljenem delovnem času, nočno delo in druge okoliščine. Zaposlenim, ki so starejši od 55. let, pa pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta.
PRIJAVITE SE NA SEMINAR ZASLUŽI DENAR S SVOJIM HOBIJEM ALI IDEJO!
V Dati smo za Vas pripravili preglednico dni dopusta ki vam pripadajo na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Preverite, ali vaša odločba o letnem dopustu vsebuje vse kriterije, ki bi jih delodajalec moral upoštevati pri odmeri dopusta.
| kriterij za odmero dopusta | število dni dopusta |
| osnovni dopust | 20 |
| delavec, ki ima otroka mlajšega od 15 let (za vsakega otroka posebej) | 1 |
| delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo | 3 |
| delavec, ki je starejši od 55 let | 3 |
| delavec invalid | 3 |
| delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro | 3 |
| delavec, ki še ni dopolnil 18 let | 7 |
