Delo na prostem v trenutni vročini in vročinskem valu je ob povišanih temperaturah trenutno zelo aktualna tema. Kaj določa zakonodaja glede dela na prostem? Poostren nadzor, ko gre za delo na prostem, izvaja inšpektorat za delo. Morda potrebujete nasvet s področja delovnopravne zakonodaje? Obrnite se na naše pravne svetovalce. Pokličite nas na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Delo na prostem je lahko zelo nevarno ob vročinskem valu
V poletnih mesecih, ko termometri kažejo visoke temperature in vročinski valovi postanejo vsakdanjost, je delo na prostem pogosto izziv in potencialna nevarnost za zaposlene. Delavci, ki so izpostavljeni pekočim sončnim žarkom in vročini, se soočajo z različnimi tveganji – od dehidracije do resnih zdravstvenih zapletov. Kaj zakonodaja pravi o delu na prostem v vročini? Kako lahko delodajalci in delavci zagotovijo varno delovno okolje v takih razmerah?
Delo na prostem oz. delovna mesta na prostem – zakonsko pomanjkljivo urejeno
Delo na prostem (sploh ob vročinskih valih) lahko predstavlja hudo obremenitev za delavce. A za mnoge zaposlene je to vsakodnevna realnost, saj morajo opravljati delo na prostem. Problem visokih temperatur glede dela na prostem je v naši zakonodaji precej slabo urejen. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih na primer določa splošne določbe, ko gre za delo na prostem. Delodajalec mora delovno mesto na prostem urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi. To velja za delo na prostem tako poleti kot pozimi. Delodajalec mora v času poletne vročine delavcem omogočiti, da občasno obiščejo ohlajene prostore. Po možnosti pa naj bi še zagotavljal senco, ponujal osvežujoče napitke ipd.
Delo na prostem – tveganje glede vročine je treba urediti v izjavi
Delodajalec mora za delo na prostem oz. delovno mesto na prostem v svoji izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganje. Tudi v povezavi s poletno vročino. Prav tako pa mora določiti preventivne ukrepe, ki naj bodo smiselno podobni priporočilom inšpektorata za temperaturo v zaprtih delovnih prostorih. Inšpektorat za delo predvsem opozarja na izvajanje ukrepov pri delu na prostem, ko težava niso samo visoke temperature ampak tudi neposredni vpliv sončnih žarkov ter njihov vpliv na zdravje delavcev. Ko delodajalec izdeluje izjavo ocene tveganja mora biti pozoren na zdravstvene težave, ki so lahko povezane z vročino, ko gre za delo na prostem. To so na primer dehidracija, omedlelost, vročinski krči, vročinska kap … Prav tako pa je potrebno opredeliti dejavnike, ki povišajo občutljivost delavca za vročino, kot sta na primer teža ali starost. Mimogrede, na Dati lahko opravite tudi usposabljanje Varstvo in zdravje pri delu – preverite naslednji termin in se prijavite!
Delo na prostem – ali lahko zaposleni odkloni opravljanje dela zaradi vročine?
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravja, v kolikor delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. V večini primerov temperatura tudi prek 28 stopinj Celzija ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca. Lahko pa določena tveganja predstavlja na primer kroničnim bolnikom.
Zdravje in varnost pri delu na prostem: Prednostna naloga v vročinskih razmerah
Delo na prostem med vročinskimi valovi ni le fizična obremenitev, ampak lahko postane tudi resno tveganje za zdravje delavcev. Čeprav naša zakonodaja morda ne določa strogih smernic glede zunanje temperature, je nujno, da delodajalci upoštevajo dobrobit svojih zaposlenih in zagotovijo ustrezne pogoje za varno in zdravo delovno okolje. Poleg tega je pomembno, da delavci vedo, kakšne so njihove pravice v takih razmerah in kdaj lahko odklonijo delo zaradi varnostnih tveganj. Vsako delovno mesto, ne glede na to, ali gre za delo na prostem ali v zaprtih prostorih, bi moralo biti okolje, kjer je zdravje in varnost zaposlenih na prvem mestu.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju