DDV kot strošek podjetja
DDV kot strošek podjetja se izkazuje v različnih situacijah, ki so v povezavi s statusom podjetja (zavezanec ali nezavezanec za DDV namene) ali s posamezno nabavo blaga ali storitve. Podjetja in podjetniki, ki niso identificirana za namene DDV, s pravico do odbitka vstopnega DDV, ob vsaki nabavi plačajo DDV prodajalcu, in ta znesek povišuje nabavno vrednost blaga oziroma ceno storitve. Zavezancem, identificiranim za namene DDV pa se DDV kot strošek podjetja pojavi ob določenih primerih. Tak primer je plačilo nastanitve zaposlenega na službeni poti. Mimogrede, v kolikor bi potrebovali davčno ali računovodsko svetovanje, se obrnite na naše svetovalce! Za termin plačljivega strokovnega svetovanja se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na [email protected].
Ustanovite s.p. ali d.o.o. na Dati! Pokličite na 01/600-1530!
Nezavezanci za DDV ali mali davčni zavezanci
Podjetja in podjetniki, ki niso identificirani za namene DDV, ki jim omogoča pravico do odbitka (vračila) plačanega DDV ob nabavah blaga in storitev, in prejemajo račune od prodajalcev, zavezancev, morajo plačati DDV in ob tem se izkaže DDV kot strošek podjetja. Tudi tistim malim davčnim zavezancem, ki so identificirani za tako imenovane atipične namene DDV (izvajanje storitev za naročnika v drugi državi članici EU), ob nabavah plačan davek predstavlja DDV kot strošek podjetja.
Primer: Mali davčni zavezanec je prejel račun od operaterja za mobilno telefonijo preteklega meseca. Znesek računa znaša 120 evrov plus 26,40 evrov (DDV). Skupaj torej za plačilo 146,40 evrov. Ker nima pravice do odbitka, je njegov celotni strošek 146,40 evrov, torej je tudi DDV kot strošek podjetja. Posledično se za znesek DDV zmanjša tudi dobiček podjetja.
Preberite še – Kilometrina 2022, kaj se je spremenilo?
Zavezanci s pravico do odbitka vstopnega DDV
Zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in imajo pravico do odbitka vstopnega DDV, pri prejetih računih ločujejo znesek osnove, to je strošek, in znesek obračunanega DDV. Zaradi posebnih primerov določenih v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) pa se občasno zgodi, da je DDV kot strošek podjetja. Glavne omejitve predpisuje 66. člen ZDDV-1, kjer je določeno, da si davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od:
- jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
- zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
- osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov (izjema povezana z električnimi vozili);
- stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);
- stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.
Torej, če je DDV neodbitni, potem gre za DDV kot strošek podjetja.
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?
DDV kot strošek podjetja – nakup nepremične
Drug primer je nakup nove nepremičnine. Zavezanec jo je razvrstil kot naložbeno nepremično, namenjeno oddaji v dolgoročni najem. Ker je prodaja novogradnje obdavčljiv promet z DDV, bo prodajalec zaračunal pripadajoči DDV (9,5% ali 22%). Ker bo zavezanec opravljal z investicijo oproščen promet (44. člen ZDDV-1) nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Zato bo DDV kot strošek podjetja, oziroma bo znesek DDV povečal vrednost nepremičnine med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
Kaj pa če bi zavezanec nepremičnino namenil za opravljanje turistične dejavnosti oz. za kratkotrajen najem? Potem bi bila ta obdavčljiva z DDV. Gostom bi ob nočitvi zaračunaval tudi 9,5 % DDV. Ob nabavi nepremičnine bi imel pravico do odbitka vstopnega DDV in ne bi bil DDV kot strošek podjetja.
