Davek na dediščino je namenjen obdavčevanju premoženja, ki ga fizična ali pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Davek na dediščino ne šteje kot dohodek. Koliko pa znaša in v katerih primerih ga morajo osebe plačati?
Potrebujete pomoč pri razumevanju davčne zakonodaje? Obrnite se na davčne svetovalce podjetja Data! Pokličite telefonsko številko 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si in se naročite na strokovno posvetovanje!
Izračunajte plačo z našim kalkulatorjem!
Davek na dediščino – kako poteka postopek?
Kot omenjeno, davek na dediščino ne spada pod dohodnino. Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščino. Pod prejeto premoženje spadajo:
- nepremičnine;
- premičnine (vrednostni papirji, avti, denar, itd.);
- premoženjske in druge stvarne pravice.
Kot darilo se šteje tudi volilo. Pomembno pa je tudi omeniti, da dediščina ni predmet obdavčitve, če zajema le premičnine, ki niso vredne več kot 5.000 evrov.
Postopek plačevanja davka pa je sicer drugačen, če davčni zavezanec dobi darilo ali pa dediščino. V primeru darila mora prejem napovedati na obrazcu v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti. To mora storiti pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Če obdarjenec, davčni rezident Republike Slovenije ne vloži napovedi v predpisanem roku ali na predpisan način oziroma ki ne prijavi darilne pogodbe, se kaznuje z globo od 210 do 1.200 evrov.
V primeru dedovanja pa davčni zavezanec ne vloži davčne napovedi. Odmera davka se izvrši na podlagi podatkov, ki jih davčnemu organu posreduje sodišče. Premoženje, ki je predmet dedovanja v tujini in se zapuščinski postopek vodi pred tujim sodiščem, ni predmet dedovanja v Sloveniji.
Koliko regresa vas čaka v 2023?
Davek na dediščino – koliko znaša?
Davek na dediščino je določen v lestvici, ki jo določa 8. člen Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD). Višino davka ne določa le višina dediščine temveč tudi v dedni red, v katerega spada davčni zavezanec. Tako so na primer davka na dediščino oproščeni vsi, ki spadajo v prvi dedni red. Med te ljudi spadajo:
- zakonci;
- otroci;
- posvojeni otroci;
- vnuki;
- pravnuki;
- zeti;
- snahe.
Tisti, ki spadajo v drugi dedni red plačajo med 5% in 14% davka na dediščino. V tretjem dednem redu ta znaša med 8% in 17%, vsi ostali pa plačajo med 12% in 39%.
Vas zanima ustanovitev podjetja? Pokličite telefonsko številko 01/600-1530 ali pa obiščite našo spletno stran in rezervirajte termin registracije.
