Čezmejno opravljanje dela je opredeljeno v Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS). Gre za pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane v Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije. Prav tako so določeni pogoji pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane v drugi državi EU, začasno izvajajo storitve v Sloveniji. Zakon o dohodnini (Zdoh-2) v svojem 45. členu opredeljuje posebno davčno osnovo za čezmejno opravljanje dela. To je dohodek, ki ga prejme rezident za tovrstno delo.
Pretvorite vašo bruto plačo v neto z našim kalkulatorjem!
Kaj je čezmejno opravljanje dela po ZČmlS?
Čezmejno izvajanje storitve ali opravljanje dela je začasna napotitev delavcev na delo oz. začasno opravljanje dejavnosti samozaposlene osebe v drugi državi članici EU. Ob tem se ne spremeni obvezno zavarovanje, ki je še vedno v Sloveniji. Delodajalec je pravna ali fizična oseba s sedežem v Sloveniji, ki zaposluje delavca ali delavko na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Potrdilo A1 je dokument, ki potrjuje, da se za napotenega delavca oziroma samozaposleno osebo v času čezmejnega izvajanja storitve še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec ali samozaposlena oseba sedež.
Veste, kakšen regres vam pripada v 2023?
Normirani s.p. 2023 – kaj se je spremenilo?
Plača za čezmejno opravljanje dela
Zaposleni, ki prejema plačo za čezmejno opravljanje dela je lahko deležen posebne obravnave oziroma ugodnejše obdavčitve. Na podlagi 45. a člena Zdoh-2, se davčna osnova za obdavčitev z dohodnino, zniža za 20 odstotkov plače prejete za čezmejno opravljanje dela. Omejitev je določena na 1.000 evrov kot najvišje znižanje v posameznem mesecu. Seveda morajo biti izpolnjeni (vsi) dodatni pogoji:
– delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo;
– napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni;
– kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve;
– delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo v Sloveniji ni bil davčni rezident Slovenije;
– delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve iz Slovenije ni bil rezident države v katero je napoten;
– v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad RS, preračunane na mesec (v aprilu 2.144,72 evrov * 1,5 = 3.217,08 evrov bruto).
Znižanje plače za obdavčitev za čezmejno opravljanje dela, se lahko za posameznika upošteva le za dohodke, izplačane v največ 60 mesecih v obdobju 10 let od prve napotitve.
Preberite še – EMŠO in davčna številka – kdaj ju tujec potrebuje v Sloveniji?
Primer izračuna plače za čezmejno opravljanje dela
| 2023 | v EUR |
| Plača napotenega delavca | 3.300,00 |
| Prispevki od bruto 22,1% | 729,30 |
| Splošna olajšava (osnovna) | 416,67 |
| Znižanje davčne osnove (20%) | 660,00 |
| Davčna osnova | 1.494,03 |
| Akontacija davka/dohodnine | 315,49 |
| Prispevki na bruto 16,1% | 531,30 |
| Celotni strošek plače | 3.831,30 |
| Neto dohodek zaposlenega | 2.255,21 |
| Dajatve in prispevki skupaj | 1.576,09 |
V primeru, da potrebujete nasvet za čezmejno opravljanje dela, bi vam pri tem z veseljem na pomoč priskočili naši davčni svetovalci. Dogovorite se za termin preko naše telefonske številke 01/600-1530 ali pa nam pišite na [email protected].
