Go to Top

Prikrito delovno razmerje – visoke kazni za kršitelje

Prikrito delovno razmerje je eno izmed najpogostejših kršitev delovnopravne zakonodaje. Gre za izigravanje zakonodaje. Za takšno izigravanje pa so predpisane visoke kazni. Globa lahko znaša od 3.000,00 EUR, pa vse do 20.000,00 EUR.

Skupinsko svetovanje bo koristilo vsem, ki želijo razumeti razliko med s.p. in d.o.o. ter spoznati postopke pred, med in po ustanovitvi svojega podjetja.

Se tudi vi morebiti sprašujete ali bi morali zunanjega sodelavca, ki za vas dela preko s.p. dejansko zaposlitiPravniki DATA bodo pregledali pogodbe o sodelovanju in dejansko stanje ter vam pojasnili, ali gre v vašem primeru za prikrito delovno razmerje.

Informativni – Avtorska in podjemna pogodba

Kdaj gre za prikrito delovno razmerje?

Potrebujete nasvet s področja delovnega prava? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

V praksi delodajalci za opravljanje dela z izvajalci sklepajo najrazličnejše civilnopravne pogodbe. To so na primer:

  • podjemne pogodbe,
  • pogodbe o avtorskem delu,
  • pogodbe o poslovnem sodelovanju,
  • pogodbe sklenjene s študenti.

V kolikor je razmerje med pogodbenima strankama takšno, da vsebujejo vse elemente delovnega razmerja, potem se v skladu z ZDR-1 šteje za delovno razmerje in se takšno delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.

Kateri so elementi delovnega razmerja?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. členu določa definicijo delovnega razmerja. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Informativni izračun plače

Upoštevati je torej potrebno vseh 5 elementov delovnega razmerja (t.i. prikrito delovno razmerje):

  1. prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca (pomeni opravljanje dela v določenem rednem delovnem času);
  2. za plačilo;
  3. osebno (pomeni je delavec sam in nihče drug v njegovem imenu se ni zavezal, da bo za delodajalca opravljal delo);
  4. nepretrgano opravlja delo (pomeni da delavec običajno delo opravlja vsak delovni dan, v rednem delovnem času, na določenem kraju opravljanja dela);
  5. po navodilih in pod nadzorom delodajalca (direktivna oblast delodajalca – to se kaže v osebni odvisnosti delavca do delodajalca, ki se nanaša na vsebino dela, kraj in čas opravljanja dela ter razpolaganje delavca z delovnim časom).

Za ugotovitev obstoja delovnega razmerja se lahko delavec obrne tudi na Inšpektorat RS za delo. Zato vam predlagamo, da v kolikor ste v dvomih, ali gre za prikrito delovno razmerje, čim prej preverite. V primeru, da je vaše poslovanje z »delavcem« prikrito delovno razmerje vam grozi visoka globa.

Še vedno niste prepričani ali gre za prikrito delovno razmerje? Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.

 

Morda vas zanima tudi:

  1. Pavšalni prispevki za popoldanski s.p.
  2. Kalkulatorji za informativne izračune
  3. Bruto – neto izračun plača
  4. Kadrovske evidence

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja