Bolniška odsotnost se nanaša na začasno odsotnost z dela zaradi zdravstveno upravičenih razlogov, kot so bolezen, poškodba ali druge zdravstvene težave, ki onemogočajo izvajanje rednih delovnih nalog. Med bolniško odsotnostjo zaposleni prejema nadomestilo za plačo. Kakšne so spremembe na tem področju? V kolikor imate dileme glede delovnega prava tudi vi, lahko pokličete naše pravne svetovalce. Za termin plačljivega svetovanja se lahko naročite na 01 600 1530 ali na [email protected].
Bolniška odsotnost – kaj točno se spreminja?
Lani je še veljalo, da nosi breme bolniških nadomestil zaposlenih za obdobje prvih 20 dni delodajalec. Z začetkom letošnjega leta pa je bolniška odsotnost ponovno večje breme za delodajalca. Za slednje je »kriv« nov interventni zakon, in sicer Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS). Posegel je v določbo 137. člena ZDR-1 glede nadomestila plače, ko je na vidiku bolniška odsotnost. Sprememba se nanaša na obdobje plačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca.
Brezplačno registrirajte podjetje
Po novem delodajalca ponovno bremeni izplačevanje nadomestila plače oz. t.i. »bolniške« zaradi delavčeve bolezni ali poškodbe izven dela v obsegu 30 delovnih dni in ne več 20 delovnih dni (kot je še veljalo do 31. 12. 2023). Torej, povečano je zopet na 30 dni, kot je to veljalo od uveljavitve ZDR-1 do novele ZDR-1C v letu 2022. Tudi kadar je bolniška odsotnost posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Plačilna lista – jo znate brati?
Bolniška odsotnost v primeru več zaporednih odsotnosti z dela:
Po novem se spreminja tudi obdobje, ko bolniška odsotnost predstavlja dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Ta se prav tako iz 20 dni povečuje na 30 delovnih dni. To pomeni, da v primeru večkratne odsotnost z del, ko gre za dve ali več zaporednih bolniških odsotnosti zaradi iste bolezni, ki ni povezana z delom, do 30 dni ne upoštevajo prekinitve, ki trajajo manj kot 10 dni. V takih primerih gre za nadaljevanje istega primera odsotnosti, za katerega izplačilo nadomestil bremeni zdravstveno zavarovanje.
Želite dodatne informacije? Povežite z našimi pravnimi strokovnjaki. Za ponudbo svetovanja se lahko naročite na 01 600 1530 ali pa na [email protected].
