Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo ima status razširjene veljavnosti. To pomeni, da velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo  obrtno dejavnost,  skladno z zakonom. Veste katera kolektivna pogodba Vas zavezuje? Datini pravniki opozarjajo na prenehanje veljavnosti Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo. Kaj to pomeni za delodajalce, ki Vas ta kolektivna pogodba zavezuje?

Za koga velja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo?

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo velja za delodajalce, ki v skladu z zakonom opravljajo:

• obrtno dejavnost;
• obrti podobno dejavnost po Obrtnem zakonu oz.
• velja tudi za druge delodajalce, ki so člani stranke te kolektivne pogodbe.

 

Opravljate obrtno dejavnost in še nimate obrtnega dovoljenja? Pravniki Data d.o.o. vam lahko pri tem postopku svetujejo in pomagajo.

Delodajalci, ki vas zavezuje Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo – pozor!

Z dnem 31. 12. 2018 se je iztekla veljavnost Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo (KPOP). Prav tako ni bila sklenjena nova kolektivna pogodba. Zato je le-ta prenehala veljati. Po prenehanju veljavnosti KPOP se določbe normativnega dela (od člena 19 do 81) uporabljajo še 12 mesecev. To pomeni do 31. 12. 2019. Slednje pomeni, da vse bistvene določbe, ki so zavezovale delavce in delodajalce, veljajo še do konca leta 2019.

Kaj to pomeni za delodajalce?

Navedba Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec se morata ravnati v skladu s pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo.

Če sta delodajalca zavezovali dve kolektivni pogodbi dejavnosti, ga bo po 31. 12. 2019, torej v letu 2020, zavezovala le ena (KPOP ga ne bo več zaradi prenehanja).

Če je delodajalca zavezovala le Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ima več možnosti:

1. če bo delodajalec želel pravice delavcev ohraniti na ravni, kot jih je določala Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (npr. dodatek za nadurno delo, delovno dobo, število dni dopusta, jubilejna nagrada, ipd.) lahko sprejme Pravilnik o delovnih razmerjih in v njem določi pravice delavcev, kot jih je določala KPOP;
2. če je delodajalec v pogodbo o zaposlitvi prepisoval konkretne določbe Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (dodatek za nadurno delo, delovno dobo ipd.), stranki te določbe zavezujejo dalje, v kolikor delodajalec teh določb ne bo spremenil.
3. če bo delodajalec v pogodbi o zaposlitvi želel pravice delavcev spremeniti, je priporočljivo, da se določena področja (na katera napotuje ZDR-1 na kolektivne pogodbe oz splošne akte delodajalca) uredijo v internih aktih – Pravilniku o delovnih razmerjih.

Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?

Sprejem pravilnika o delovnih razmerjih

V kolikor se bo delodajalec odločil za sprejem Pravilnika o delovnih razmerjih, pa bo moral za pravilen sprejem pravilnika upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). To pomeni:

• posredovanje predloga Pravilnika o delovnih razmerjih v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.
• Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom delodajalca lahko določijo pravice, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Predlog splošnega akta mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni.

• Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini predloga splošnega akta delodajalec pred sprejemom akta obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. oglasna deska).
• Delodajalec mora omogočiti pri njem zaposlenim delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti (vedno na razpolago na dostopnem mestu).

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Deli na FacebookuDeli na Twitterju

Morda vas zanima tudi:

1. Izplačilo poslovne uspešnosti (božičnica) je lahko NEOBDAVČENO!
2. Dodatek za delovno dobo – Kako se obračuna? 
3. Zdravniški pregled za službo: kdaj ga je potrebno opraviti?
4. Gotovinsko poslovanje med podjetji
5. Minimalna plača z novim letom višja!