Go to Top

Nadurno delo – za katere delavce delodajalec potrebuje soglasje?

Nadurno delo je delo, ki ga zaposleni delavci v podjetju opravijo preko polnega delovnega časa. V katerih primerih lahko delodajalec naloži opravljanje nadurnega dela? Komu ne sme odrediti nadurnega dela? Kateri delavci morajo podati soglasje za nadurno delo?

Informativni izračun plače

Kdaj gre za nadurno delo?

Nadurno delo je delo, ki ga delavci opravljajo preko polnega delovnega časa. To je delo, ki časovno presega polni delovni čas. Ta je po trenutni veljavni delovnopravni zakonodaji 40 ur na teden. S kolektivno pogodbo oz. zakonom se lahko kot polni delovni čas določi tudi čas, ki je krajši od 40 ur tedensko, a ne manj kot 36 ur na teden. Tudi nadurno delo je časovno omejeno. Nadurno delo lahko obsega največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec ter največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur. Pri tem se lahko dnevna, tedenska oz. mesečna omejitev upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev.

Potrebujete posvet s področja delovnega prava? Kontaktirajte naše pravne svetovalce! Za termin plačljivega strokovnega svetovanja lahko pokličete na 01/600-1530 ali pišete na data@data.si.

Ustanovitev podjetja

V katerih primerih lahko delodajalec odredi opravljanje nadurnega dela?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delavec dolžan opravljati nadurno delo v naslednjih primerih:

  • izjemoma povečan obseg dela;
  • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi;
  • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela;
  • če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa;
  • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Normiranec sp – kaj morate vedeti?

Potrebujete pravni nasvet?

Prispevki za popoldanski s.p. 2024

Kako se odreja nadurno delo?

Nadurno delo mora delodajalec načeloma odrediti v pisni obliki in pred začetkom dela. Ustno se lahko odredi zgolj v primeru, ko zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela tega ni možno odrediti pisno pred začetkom dela. V tem primeru se pisna odreditev delavcu vroči naknadno, vendar najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. Naši pravni svetovalci priporočajo, da delodajalec pravila glede nadurnega dela opredeli v internih aktih podjetja.

Potrebujete pomoč pri pripravi internih aktov podjetja? Svetovanje katere interne akte pravzaprav potrebujete? Naši izkušeni pravni svetovalci vam lahko svetujejo. Za termin plačljivega strokovnega svetovanja lahko pokličete na 01/600-1530 ali pišete na data@data.si

Interni akti podjetja

Komu se nadurno delo ne sme odrejati?

Nadurno delo se ne sme uvajati, vkolikor je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. Ob tem so v ZDR-1 določene tudi izjeme za delavce, katerim nadurno delo ne sme biti odrejeno. To so:

  • starejši delavci;
  • delavci, ki še niso dopolnili 18. let starosti;
  • delavci, katerim bi se zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje (po pisnem mnenju zdravnika);
  • delavci, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare;
  • delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu po posebnih predpisih;
  • delavci oz. delavke v skladu z določbami ZDR-1 zaradi varstva nosečnosti in starševstva.

Normiranec sp – kaj morate vedeti?

Kdaj mora delodajalec pridobiti soglasje za nadurno delo?

Nadurno delo na leto ne sme presegati več kot 170 ur na leto. V primeru, da delavec poda soglasje za nadurno delo, lahko to traja največ 230 ur na leto. Ob tem je potrebno še poudariti, da morajo nekatere skupine delavcev za opravljanje nadurnega dela podati soglasje. To so:

  • starejši delavci;
  • delavci, ki skrbijo za otroka, starega do treh let;
  • delavci, ki sami skrbijo za otroka, mlajšega od 7 let ali hudo bolnega otroka oz. otroka s posebnimi potrebami.

Prijavite se na e-novice!

Oznake

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja