Krajši delovnik je pravica zaposlenih in samozaposlenih. V tem primeru država krije razliko plačila prispevkov za socialno varnost do polnega delovnega časa. Kaj pa, ko vam zboli otrok? Veste za koliko ur vam pripada nega?
Se po končanem starševskem dopustu vračate na delo in razmišljate o krajšem delovnem času? Kakšna bo Vaša plača? Kako se bo to poznalo pri socialnih transferjih, npr. ceni vrtca?
Informativni izračun dohodnine
Krajši delovnik: Kako lahko uveljavljate to pravico?
Tako zaposleni kot samozaposleni morajo oddati Vlogo za uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva na Center za socialno delo (CSD). Samozaposleni se morajo po prejemu odločbe odjaviti iz zavarovanja za polni delovni čas in se prijaviti v zavarovanje za skrajšani delovni čas.
V katerih primerih je krajši delovnik mogoč?
Krajši delovnik je mogoč v naslednjih primerih:
- do tretjega leta starosti otroka,
- zaradi nege in varstva težje gibalno oviranega ali
- zaradi nege in varstva duševno prizadetega otroka ali
- zaradi nege in varstva dveh otrok do končanega prvega razreda OŠ.
Krajši delovnik in nega otroka
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je uvedel pravico do krajšega delovnega časa z namenom, da se povečuje standard za nego in varovanje otrok.
Potrebujete računovodsko svetovanje? Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo
Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?
To v praksi pomeni, da lahko starš, ki dela s krajšim delovnim časom koristi nego otroka le za sorazmerni del skladen z njegovo dejansko delovno obveznostjo (npr. 4, 6,7 delovnih ur). Za preostanek »delovne obveznosti« do polnega delovnega časa mu prispevke krije država skladno z veljavno odločbo za delo s krajšim delovnim časom. Za preostali čas torej nadomestila za nego otroka ne more uveljaviti. Posledično enako velja za drugega starša. Slednji lahko torej koristi le za sorazmerni del nadomestila za nego otroka. Ta pa mora biti skladen z dejansko delovno obveznostjo starša, ki dela s krajšim delovnim časom.
Starša naj bi si skrb za otroka razdelila. Šteje se, da za preostanek delovne obveznosti do polnega delovnega časa za otroka skrbi drug starš z veljavno odločbo o skrajšanem delovnem času zaradi starševskega varstva.
Krajši delovnik in s.p.
Tudi samozaposleni imajo možnost, da koristijo krajši delovni čas zaradi starševstva. V tem primeru razliko plačila prispevkov za socialno varnost do polnega delovnega časa krije država. Na CSD morajo oddati Vlogo za uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (obr. S-3/1). Po prejemu odločbe se morajo samozaposleni odjaviti iz zavarovanja za polni delovni čas in se prijaviti v zavarovanje za skrajšani delovni čas.
Kako se krajši delovnik odraža v višini izplačane plače? Preverite TUKAJ.
Krajši delovnik in popoldanski s.p.
Kot smo že velikokrat pisali, popoldanski s. p. lahko odprejo le osebe, ki so pri delodajalcu zaposlene za polni delovni čas oziroma 40 ur na teden. Delodajalec mu plačuje vse obvezne prispevke socialnega zavarovanja, oseba, ki popoldanski s. p. odpre, pa mora plačevati pavšalne prispevke.
Krajši delovnik in popoldanski s.p. ne sodita skupaj!
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Morda vas zanima tudi:
