Evidenca o izrabi delovnega časa zaposlenih je obveznost vseh delodajalcev
Evidenca o izrabi delovnega časa – v poročevalskem letu 2017 so ugotovili 1.152 nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti. Hkrati so ugotovili tudi 733 kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.
Zaposlujete delavce? Poznate vse obveznosti delodajalcev? Zbrali smo jih na enem mestu in vam jih predstavljamo na brezplačnem izobraževanju Obveznosti delodajalcev od A do Ž.
Evidenca o izrabi delovnega časa mora vsebovati opravljene ure
Delodajalce namreč tako Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) zavezujeta k ustreznemu vodenju nekaterih evidenc. Med te spada tudi evidenca o izrabi delovnega časa zaposlenih.Panožne kolektivne pogodbe lahko te zahteve opredeljujejo tudi bolj natančno kot omenjena zakonodaja. Evidenca o izrabi delovnega časa mora vsebovati število opravljenih ur. To evidenco mora delodajalec hraniti tudi, ko delavec preneha z delom pri njem.
Delodajalec mora v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisovati naslednje podatke:
- podatke o številu ur,
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
- opravljene ure v času nadurnega dela (Veste, kako mora delodajalec imeti urejen sistem nadur? Da bo pogodba o zaposlitvi pravno formalno uredila medsebojne pravice delavca in delodajalca tako, da ne bo prihajalo do dvomov, različnih interpretacij in sporov, vam priporočamo pravno svetovanje).,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.
Pravniki podjetja Data imajo bogate izkušnje pri pripravi kadrovskih evidenc in pravilnikov – zaupajte jim, da bodo to področje v skladu z zakonom uredili tudi za vaše podjetje.
Imate Pravilnik o delovnem času?
Pravilnik o delovnem času kot interni akt podjetja sicer ni obvezen, je pa precej priporočljiv. S sprejetjem pravilnika (internega akta) o delovnem času delodajalec namreč ustrezno uredi področje delovnega časa, način njegovega evidentiranja ter obračuna. Ta pravilnik je priporočljiv predvsem zato, da ima delodajalec nadzor in pregled o izrabi delovnega časa svojih zaposlenih. Prav tako s tem pravilnikom delodajalec odpravi tudi morebitne nesporazume o delovnem času. Če se dnevno ne vpisuje časa prihoda in odhoda delavca na delo, je s tem oteženo oziroma onemogočeno ugotavljanje zagotavljanja prisotnosti na delu, počitkov, nočnega dela in podobno.
Kako delodajalec določi način registracije prihoda in odhoda na delo, je njegova interna stvar in jo opredeli v svojih aktih. Pri tem mora spoštovati določila ZDR-1, ki govorijo o delovnem času. Upoštevati mora tudi določila splošne kolektivne pogodbe, ki zavezuje konkretno podjetje.
Nihče od podjetnikov si ne želi po nepotrebnem polniti državnega proračuna s kaznimi, ki bi mu jih ob obisku podjetja izrekli inšpektorji. Zato smo za vas pripravili brezplačno izobraževanje Podjetnik sem – kaj pa zdaj?, po zaslugi katerega boste sprejemali poslovne odločitve, ki vam bodo prinesle uspeh.
Kaj mora vsebovati evidenca o izrabi delovnega časa zaposlenih?
Evidentiranje prihodov, odmorov in odhodov zaposlenih je dandanes večinoma urejeno elektronsko, kar zmanjša tudi možnost zlorab. Področje evidentiranja je tako urejeno učinkovito in praktično, prihrani pa tudi marsikatere administrativne stroške.
Poseben poudarek pri evidentiranju velja nameniti natančnosti evidence. Tako je npr. zakonsko določeno, da se mora v delovni čas vštevati priprava na delo. Ustrezno določeno mora biti tudi vodenje odmorov in počitkov med delovnim časom ter nadur. Če imate v pravilniku o delovnem času opredeljen odmor in ga tudi vodite v evidenci, boste inšpekciji najlažje dokazali, da je zaposlenim zagotovljena pravica do odmora.
Evidenca o izrabi delovnega časa se začne za posameznega delavca voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi.
Dokumenti s podatki o delavcu, ki preneha z delom, se hranijo kot listina trajne vrednosti. Te dokumente je delodajalec dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa. Ob prenehanju dejavnosti delodajalca pa arhiv podatkov o izrabi delovnega časa prevzame pravni naslednik. Če pravnega naslednika ni, pa arhivsko gradivo prevzame Arhiv Republike Slovenije.
Katere evidence mora še voditi delodajalec?
Delodajalci morajo v skladu z zakonodajo poleg evidence o izrabi delovnega časa voditi tudi naslednje evidence: evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju