Go to Top

Pogodbe o zaposlitvi: varnost ali svoboda?

Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas so (oziroma naj bi bile) običajen način ureditve delovnega razmerja. Toda v praksi so se druge oblike zaposlitve zelo razširile.

Pogodbe o zaposlitvi naj bi se torej običajno sklepale za nedoločen čas. To določa prvi odstavek 12. člena Zakona o delovnih razmerjih. Zakon pravi, da se »pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno« ter za polni delovni čas.

Druge oblike zaposlitev, ki jih imenujemo tudi atipične oblike zaposlitve, naj bi torej prišle v poštev le v izjemnih primerih. Toda v praksi so postale tako razširjene, da jih ne moremo več imeti za izjeme. Pravniki podjetja Data, d.o.o., z bogatimi izkušnjami na področju delovnega prava vam svetujejo, kateri tipi pogodb o zaposlitvi so najbolj ustrezni za vaše podjetje.

Atipične oblike zaposlitve

pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih med atipičnimi oblikami zaposlitve navaja:

Pogodbe za delo na podlagi civilnega prava pa temeljijo predvsem na določbah Obligacijskega zakonika. Omogočajo delo na podlagi:

  • podjemne pogodbe,
  • avtorske pogodbe,
  • pogodb o začasnem in občasnem delu upokojencev,
  • pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali s prokuristi in vodilnimi delavci.
Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Na brezplačnem seminarju Obveznosti delodajalcev od A do Ž vas bomo seznanili z vsemi obveznostmi, ki se od delodajalca pričakujejo od dne ustanovitve podjetja. Tudi o tem, kako urediti pogodbe o zaposlitvi in sodelovanje z zunanjimi sodelavci. 

Pripravili smo izračun, ki vam bo v pomoč pri dilemi avtorska ali podjemna pogodba. Dobili boste dober pregled nad stroškom, ki ga pomeni izplačilo honorarja po obeh oblikah pogodb.

Izračun: avtorska/podjemna pogodba

Kako izbira pogodbe vpliva na poslovanje podjetja z davčnega vidika, pa vam bodo razložili naši davčni svetovalci.

Ostale posebne oblike zaposlitve

Posebna oblika zaposlitve so še:

Med atipične oblike dela spada tudi institut ekonomsko odvisne osebe.

Nekateri bolj cenimo varnost, drugi svobodo

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Na eni strani so delavci, ki si želijo pogodbe o zaposlitvi. Te prinašajo tudi pripadnost in stalno delo pri delodajalcu, ki jim zagotavlja varnost. Po drugi strani pa so med delavci tudi takšni, ki si želijo svobodnih oblik delovnega razmerja brez omejevanja delovnega in prostega časa. Vendar pa niso vse oblike primerne za vsako organizacijo in vsakega zaposlenega.

Na prvi pogled je za delodajalca sicer bolj ugodno, da z osebo, ki bo pri njem opravljala določena dela, sklene pogodbo civilnega prava (na primer podjemno ali avtorsko pogodbo).

A pozor – ali to delo vsebuje elemente delovnega razmerja? Ali izvajalec opravlja enaka dela in na enak način kot preostali zaposleni (v prostorih delodajalca, s sredstvi delodajalca, neprekinjeno, osem ur na dan, vezan je na ustaljen način dela in vpet v organizacijsko strukturo, priznane so mu bolniške odsotnosti in dopust itd.)?

V taki situaciji je s pravnega vidika pravilno, da delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi. V nasprotnem primeru je delodajalec lahko kaznovan. Globa za pravno osebo znaša do 20.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe pa do 2.000 evrov. Take kazni delodajalcu grozijo, če inšpektor ugotovi elemente delovnega razmerja in delodajalec v skladu z odredbo inšpektorja ne odpravi nepravilnosti. To pomeni, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Iz Poročila o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2017 izhaja, da je bilo v letu 2017 zabeleženih kar nekaj zlorab na področju prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1.

Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja