Obveznosti zaposlenih – jih poznate?

Obveznosti zaposlenih so bolj redko predmet naših razprav, bolj pogosto pišemo o obveznostih delodajalca. Tako je tudi prav, saj je delavec v delovnem razmerju šibkejša stran, ki jo ščiti zakonodaja.

Obveznosti zaposlenih pa bodo tema današnjega prispevka. Zakon o delovnih razmerjih poudarja, da je v delovnem razmerju vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

Informativni izračun plače

Si želite sami razporejati svoje delovne obveznosti? Razmislite o samozaposlitvi. Na naši VEM točki lahko hitro in brezplačno ter ob pomoči izkušenih svetovalcev ustanovite podjetje.

Katere so obveznosti delavca?

– obveznost varovanja poslovne skrivnosti in Zakon določa naslednje obveznosti zaposlenih do delodajalca:

– vestno opravljanje dela po navodilih in zahtevah delodajalca v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
– spoštovanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu,
– obveznost obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah in o vseh spremembah podatkov v zvezi z opravljanjem pogodbenih in zakonskih obveznosti,
– vzdrževati se škodljivih ravnanj, ki bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca,

– prepoved konkurence med trajanjem delovnega razmerja (in morda tudi po prenehanju).

JUBILEJNA NAGRADA – Kdaj in koliko vam pripada?

Mora delavec opravljati katerokoli delo, ki mu ga naloži delodajalec?

Delavec mora opravljati tisto delo, za katerega se je dogovoril s pogodbo o zaposlitvi. Dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca lahko odkloni, če bi pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Delo lahko odkloni tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje.
Opredelitev dela, ki ga je dolžan opravljati delavec po pogodbi, je ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi in se lahko spremeni samo s soglasjem obeh strank. Izjemoma sme delodajalec odrediti delavcu tudi drugo delo, za katerega se sicer nista dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, vendar samo v primerih in pod pogoji, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo.

Mora delavec opravljati nadure?

Pogodba o zaposlitvi določa efektivni delovni čas. To je čas, v katerem delavec dela: je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo. Kdaj lahko delodajalec odredi nadure, koliko in kako mora biti urejeno plačilo, smo že pisali. Preberite tudi prispevek o tem, komu se nadur ne sme odrediti ali samo s soglasjem.

Preberite tudi: Kdaj v pokoj?

Mora delavec zamenjati vrsto in lokacijo dela?

V primerih naravnih ali drugih nesreč ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko začasno spremenita vrsta in kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi tudi brez soglasja delavca. Sprememba dela lahko traja samo toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.

Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Ko ne gre za izjemne okoliščine, lahko delodajalec delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega dela samo izjemoma, pod pogoji, ki jih določajo zakon ali kolektivne pogodbe. To je lahko na primer začasno povečan obseg dela na drugem delovnem mestu, nadomeščanje začasno odsotnega delavca itd. Vendar je pri tem treba upoštevati pogoje, ki jih določa kolektivna pogodba, in zakonske pogoje:

• Ustrezno delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe kot je določena za delo, ki ga delavec opravlja po pogodi o zaposlitvi. Samo za manjšega delodajalca velja tudi delo z eno ravnjo nižjo izobrazbo.
• Ustrezen delovni čas, kot je dogovorjen za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
• Ustrezen kraj: ne sme biti oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
• Začasno opravljanje drugega dela: največ za tri mesece v koledarskem letu.
• Plača, kot če bi opravljal svoje delo (če je to za delavca ugodneje, sicer pa plača, ki je določena za drugo delo, če je ta višja).

Vir: Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja

Želim se prijaviti na e-novice