Go to Top

Zakon o javni rabi slovenščine: Na kaj morate biti pozorni podjetniki?

26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Spominjamo se razglasitve plebiscita leta 1990, s katerim je Slovenija postala samostojna država. Ob današnjem prazniku pa v nadaljevanju opozarjamo na ustrezno rabo slovenskega jezika. Izpostavljamo tista določila, ki jih Zakon o javni rabi slovenščine nalaga podjetnikom.

Skupinsko svetovanje bo koristilo vsem, ki želijo razumeti razliko med s.p. in d.o.o. ter spoznati postopke pred, med in po ustanovitvi svojega podjetja.

Ime podjetja je lahko sestavljeno iz tujih besed

Firma je po Zakonu o gospodarskih družbah ime, s katerim podjetje posluje. Firma lahko vsebuje tudi tuje besede in tuje črke, v slovenskem jeziku pa morata biti sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe. Dovoljene so črke X, Y, W in Q.

Podjetja, ki jim zaradi različnih razlogov bolj ustreza ime v tujem jeziku, si ga lahko izberejo. Kot rečeno, pa mora biti sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, v slovenščini.

>>> PRIMER: Plastic bottle, poslovne storitve, d. o. o. oziroma Plastic bottle, marketing in svetovanje, Klavdija Novak s. p.

Zakon o javni rabi slovenščinePreden posameznik opravi postopek za ustanovitev podjetja je torej smiselno, da v poslovnem registru preveri ime oziroma firmo, ki si jo želi izbrati. Registrski organ namreč registracijo podjetja ali samostojne dejavnosti zavrne, če se poimenovanje ne razlikuje dovolj jasno od firme drugega podjetja. Več o tem izveste na brezplačnem skupinskem svetovanju.

Zakon o javni rabi slovenščine določa še (17. člen), da se lahko prevod firme v tuj jezik uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.

Zakon o javni rabi slovenščine določa tudi jezik na spletnih straneh

Četudi podjetja delujejo v tujini, je slovenščina na njihovih spletnih straneh obvezna! V nasprotnem primeru podjetnike lahko doleti visoka denarna kazen. Zakon o javni rabi slovenščine (23. člen) namreč pravi, da mora biti spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo v slovenščini. Dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.

Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za kulturo, pa ni nujno, da je slovenščina jezik, ki ga podjetniki uporabljajo pri predstavljanju na družbenih omrežjih.

Ste sveži podjetnik brez izkušenj z vodenjem poslov? Ali veste kakšne so vaše nove obveznosti? Znate izstaviti račun?

Splošni akti podjetij obvezno v slovenščini

Vsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, so v slovenščini, določa Zakon o javni rabi slovenščine. Veste, kateri so obvezni interni akti vsakega podjetja?

Prav tako mora v slovenščini potekati tudi notranje poslovanje podjetnikov, ki se nanaša na urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, na dajanje navodil in obveščanje delavcev ali delavk ter na varstvo pri delu. Če gre za delovno razmerje s tujcem, ki opravlja sezonska dela, je pri tem dopustna souporaba tujega jezika.

Zakon o javni rabi slovenščine predpisuje še da, podjetniki pri razpisih za zasedbo delovnih mest ne smejo od kandidatov zahtevati pisnih vlog samo v tujem jeziku.

Poleg tega je dolžnost zasebnega delodajalca, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:

  • določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;
  • pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja