Normirani odhodki – poenostavljen način vodenja knjig
Normirani odhodki predstavljajo poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. To je določeno v tretjem odstavku 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Če se podjetnik odloči, da bodo normirani odhodki način njegovega poslovanja, bo imel nekoliko drugačne obveznosti. Na kaj vse mora biti normiranec pozoren, pojasnjujemo na seminarju Na kaj moram biti pozoren kot normiranec?.
Normirani odhodki: Koliko podjetnikov jih je izbralo?
Iz Finančne uprave RS (FURS) so nam sporočili število podjetnikov, ki so poslovali na podlagi normiranih odhodkov. Podatke so zbrali na podlagi predloženih davčnih obračunov za preteklo leto, upošteva pa se stanje na dan 1. junij 2017.
Informativni izračun za normirance
Od 108.934 vseh zavezancev – fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, ki so predložili davčni obračun (DohDej) za leto 2016, je bilo 34,9 odstotka vseh zavezancev, ki so ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Davčno osnovo z upoštevanjem normirani odhodki je v letu 2016 ugotavljalo 30.313 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in so registrirani kot s.p.. Ti normirani odhodki so skupaj v davčnih obračunih izkazali davčno obveznost v višini 28.360.188 evrov. Medtem ko skupni znesek davčne obveznosti vseh fizičnih oseb, ki so opravljale dejavnost in ugotavljale davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov znaša 32.698.822 evrov.
PRIJAVITE SE NA SEMINAR ZASLUŽI DENAR S SVOJIM HOBIJEM ALI IDEJO!
Normirani odhodki: Kakšna so tveganja za zlorabo sistema?
Normirani odhodki pa predstavljajo tudi možnost za različne zlorabe. Finančni uradi zaznavajo različne primere tveganj. Ta so lahko neposredno povezana z institutom normiranih odhodkov ali so zaradi tega instituta še izrazitejša. Na FURS opažajo tri vrste oziroma skupine tveganj.
- Tveganje prelivanja dobička od zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, k povezanemu zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo po normiranih odhodkih. Primer: Pravne osebe, ki ugotavljajo davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, naročajo storitve pri samostojnih podjetnikih z normiranimi odhodki, ki so hkrati lastniki pravne osebe ali pa so z lastniki v sorodstvenem razmerju ter druge podobne okoliščine.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
- Tveganje prelivanja dohodkov iz zaposlitve v dohodke iz opravljanja dejavnosti. Primer: Zaposlene osebe registrirajo (popoldansko) dejavnost in s svojim delodajalcem sklenejo dodatne pogodbe o poslovnem sodelovanju (svetovanju), v katerih opredelijo storitve, ki se razlikujejo od opisa del iz pogodbe o zaposlitvi. Tako poleg osebnega dohodka delodajalcu zaračunavajo tudi druge storitve kot samostojni podjetniki ter druge pojavne oblike.)
- Tveganje navidezno neodvisnih razmerij. Primer: Samostojni podjetnik z normiranimi odhodki pretežni del posla (storitev) opravlja za enega naročnika, pri čemer se lahko pojavljajo okoliščine, da dela v prostorih naročnika, da uporablja naročnikova sredstva, da dostopa do notranjih podatkov in informacij naročnika itd.).
Zakaj bi bilo enostavno, če je lahko komplicirano, ker ne delujejo inšpekcijske službe, dajmo zakomplicirat sistem, mogoče bo kapnil kak stostin več. Birokracija je pač nagnjena v kompliciranje. Vsaka sprememba, ki je gre naškodo večine, ker ugotavljajo posamezne kršitve in jih ne znajo sankcionirat, raje zakomplicirajo ves sistem. Sedaj bodo morali vsi “normiranci” najet računovodstva, da jim bodo izračunavala “ničlo” za poslovanje in spet se bo začel nov krog nesposobnosti.