Odmor med delom – kako je urejeno pri nas in v drugih državah članicah EU?

Odmor med delom je eden od ukrepov zagotavljanja zdravja in dobrega počutja delavcev pri delu. V kolikor delodajalec ne zagotovi pravice do odmora, gre za kršitev, ki se obravnava kot prekršek. Globa za prekršek pa znaša tudi do 4.000 EUR.

Komu pripada odmor med delom?

Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) določa, da odmor med delom pripada delavcu, ki dela polni delovni čas, in sicer v trajanju 30 minut ter delavcu, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan. V tem primeru ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Torej, če je delavčev delovni čas krajši kot štiri ur na dan, po zakonu nima pravice do odmora.

Evidenca o izrabi delovnega časa

Delodajalci običajno v splošnem aktu opredelijo način evidentiranja prihodov, odhodov in odmorov na delovnem mestu. Vsekakor pa so dolžni voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). V kolikor ne, so v prekršku.

Pravica do odmora med delom je določena na ravni EU

Pravico do odmora med dnevnim delom določa Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa (imenovana tudi direktiva o delovnem času). Ta določa: »Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotovijo vsakemu delavcu, katerega delovni dan je daljši od šestih ur, pravico do odmora, podrobnosti katerega, vključno s trajanjem in pogoji, pod katerimi je dodeljen, so določene v kolektivnih pogodbah ali sporazumih med socialnimi partnerji oziroma, v nasprotnem primeru, z nacionalno zakonodajo.«

Odmor med delom – različne ureditve med državami članicami EU

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound je maja 2019 izdala poročilo »Odmori med delom: Pregled predpisov, raziskav in prakse«. Iz poročila izhaja, da so odmori v državah članicah EU glede trajanja in časovne razporeditve zelo različno urejeni. Zelo je zanimivo je, da  v večini držav članic se odmori ne štejejo kot dejanski delovni čas in niso plačani. Naša zakonodaja pa izrecno določa, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v efektivni delovni čas, kar pomeni, da ima delavec za ta čas pravico do plačila.

Odmor med delom v drugih državah članicah EU:

Opomba: * 15 minut po več kot 4,5 urah dela in 30 minut po več kot 6 urah dela; ** delodajalec in delavec lahko dogovorita krajši odmor (30 minut).

Potrebujete Akt o delovnem času za vaše podjetje? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected] in se dogovorite za svetovanje.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju