Zloraba bolniškega staleža lahko delavce privede tudi do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kljub temu, so v Sloveniji večkrat bili primeri, ko so bili posamezniki na bolniški, v tistem času pa so delali na vrtu, delali druge stvari, hodili na krajše izlete ali celo na daljše izlete v tujino. Kako se pri nas preverja zloraba bolniškega staleža?
V kolikor v zvezi z bolniško odsotnostjo potrebujete pravni nasvet vam naši pravni svetovalci lahko svetujejo! Prav tako smo vam na voljo, če želite odpreti svoje podjetje. Za termin se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na data@data.si.
Lahko je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zloraba bolniškega staleža lahko delavca pripelje do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kršitelji pa lahko ostanejo tudi brez denarnega nadomestila za čas odsotnosti od dela. Delodajalec mora sicer zlorabo ali kršitev dokazati z zakonito pridobljenimi dokazi, kar pa ni vedno enostavno. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je zloraba bolniškega staleža oz. kršitev v naslednjih primerih:
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije;
- če v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo ali;
- če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Ravnanje bolnika v času začasne zadržanosti od dela mora biti natančno opredeljena že ob začetku bolniške odsotnosti. Da se izognemo morebitnim kršitvam, je priporočljivo tudi dodatno posvetovanje z osebnim zdravnikom. Bolezenska stanja so različna in oblike zdravljenja so različne. Iz tega izhaja, da ni pri vsaki bolniški odsotnosti predvideno, da je posameznik doma in počiva. Mora pa upoštevati navodila, ki jih predpiše zdravnik.
Registracijo s.p. ali d.o.o. lahko opravite na Dati!
Zloraba bolniškega staleža – na kakšen način se lahko izvaja kontrola?
Nadzor delodajalca nad začasno odsotnostjo z dela delavca je zapisana v internih aktih podjetja. Eden od njih bi lahko bil pravilnik o delovnih razmerjih. Ta delodajalcu omogoča, da ukrepa ob pogostejših (neupravičenih) izostankih z dela. Če pa delodajalec sumi, da obstaja zloraba bolniškega staleža s strani delavca, lahko opravi kontrolo bolniške odsotnosti do 20 delovnih dni. Ker pa se vseeno v teh primerih gre za zbiranje občutljivih osebnih podatkov, lahko to kontrolo opravi le delodajalec, ZZZS ali detektivske družbe, ki jih prav tako najame delodajalec. Detektivske združbe oziroma detektivi morajo imeti opravljeno registracijo dejavnosti v skladu z zahtevami Zakona o detektivski dejavnosti. V tem zakonu je določeno, da na delovno področje detektiva spada tudi pridobivanje informacij o zlorabah pravic do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Fotografije detektiva so lahko dovolj tehten dokaz, da je bila s strani delavca “izvedena” zloraba bolniškega staleža. Če pride do delovnopravnega spora, sodišče fotografije in zaznave detektiva lahko upošteva kot zadosten dokaz. Ko je delavec bolniško odsoten več kot 20 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Takrat lahko kontrolo nad zlorabami bolniškega staleža izvaja laični nadzornik ZZZS.
Strožje omejitve bolniške 2025
Zloraba bolniškega staleža – ali je lahko objava na družbenih omrežjih dokaz?
Ste v bolniškem staležu in ste se odpravili na krajši izlet, nato pa še objavili fotografijo na družbena omrežja? V kolikor vaš delodajalec pridobi te podatke, je ena slika lahko zadosten dokaz, da ste v prekršku. Torej na kratko, objava fotografije na družbenih omrežjih, je zadosten dokaz. Vendar pa mora delodajalec dokazati, da je bila fotografija res posneta v času bolniške odsotnosti in ne gre za fotografijo ali posnetek starejšega datuma.
Imate glede zlorabe bolniškega staleža dodatna vprašanja? Ali pa imate kakšno drugo dilemo s področja delovnega prava? Naši pravni svetovalci vam lahko svetujejo! Za termin posveta se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na data@data.si.