Go to Top

Zbiranje prostovoljnih prispevkov: zakonitost in negativne posledice?

Zbiranje prostovoljnih prispevkov za različne namene je v (pred)prazničnem obdobju pogosto. Posamezniki ali organizacije na javnih mestih ali po domovih zbirajo prostovoljne prispevke za takšen ali drugačen namen. Pa je to sploh dovoljeno in pod kakšnimi pogoji? Datini pravniki opozarjajo, da se mora zbiranje prispevkov vršiti na zakonit način. Poleg tega pa je potrebno paziti tudi na davčne posledice.

Pogoji za zakonito zbiranje prostovoljnih prispevkov

Zbiranje prostovoljnih prispevkov je pravno urejeno z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). Zbiranje prostovoljnih prispevkov lahko izvajajo samo nepridobitne pravne in fizične osebe. Tudi te pa morajo predhodno pridobiti dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež oziroma stalno prebivališče.

Upravna enota dovoljenje izda, če prosilec izkaže upravičen razlog za zbiranje prispevkov. Kot upravičen razlog se v skladu z zakonom šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo.

Nepridobitne pravne osebe lahko pridobijo dovoljenje tudi, če izkažejo, da bodo zbrane prispevke uporabile za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresničijo v okviru zakonitega opravljanja svoje registrirane dejavnosti.

Dovoljenje upravne enote

Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok do katerega dovoljenje velja. Rok veljavnosti se določi glede na namen in način zbiranja prispevkov.

Vloga za izdajo dovoljenja mora vsebovati:

Potrebujete računovodsko svetovanje? Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo

Marina Arh, DataMarina Arh, Data

  • podatke o prosilcu,
  • razlog zbiranja prostovoljnih prispevkov,
  • predvideno višino zbranega zneska ter
  • način, obdobje in območje zbiranja prispevkov.

K vlogi je potrebno priložiti tudi nabiralne pole, na katerih mora biti ime oziroma naziv prosilca s podpisom in žigom. Nabiralne pote upravna enota overi in vrne prosilcu ob izdaji dovoljenja. V nabiralne pole se ob zbiranju prispevkov vpisujejo podatki o darovalcih, darovani zneski in podpisi darovalcev.

Nepridobitne pravne osebe morajo priložiti kopijo temeljnega akta ali drugega akta, iz katerega je razvidna dejavnost pravne osebe.

Kdaj dovoljenje upravne enote ni potrebno?

Če se prostovoljni prispevki zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene, dovoljenje upravne enote na podlagi ZJRM-1 ni potrebno.

Posebne oziroma drugačne pogoje za zbiranje prostovoljnih prispevkov lahko določi tudi kakšen drug predpis (npr. Zakon o Rdečem križu Slovenije).

Namen področne zakonodaje je predvsem varovanje ljudi pred nadlegovanjem z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, zato klasično zbiranje prispevkov od vrat do vrat po domovih in poslovnih prostorih ter na ulici ni dovoljeno brez izdanega dovoljenja. Dovoljenje pa ni potrebno, če gre za pozivanje oseb preko različnih medijev ali zbiranje prispevkov na stojnicah, če ob tem zbiralci ne pozivajo mimoidočih, da se ustavijo na stojnici.

Prekrški in predpisane globe

Zbiranje prostovoljnih prispevkov v nasprotju z zakonom, torej brej predhodnega dovoljenja upravne enote, je opredeljeno kot prekršek.

Predpisana globa znaša od 104,32 EUR do 208,65 EUR. Če gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, znaša globa od 417,29 EUR do 834,59 EUR. Kaznuje pa se tudi odgovorna oseba pravne osebe, in sicer z globo od 208,65 EUR do 417,29 EUR.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Morda vas zanima tudi:

  1. Izplačilo poslovne uspešnosti (božičnica) je lahko NEOBDAVČENO!
  2. Dodatek za delovno dobo – Kako se obračuna? 
  3. Pravica do odpravnine tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  4. Gotovinsko poslovanje med podjetji
  5. Minimalna plača z novim letom višja!

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja