Prednosti podjemne pogodbe je veliko. Lahko jo skleneta fizična in pravna oseba ali dve fizični osebi. Ena izmed njiju je izvajalec, druga naročnik. Podjemna pogodba se sklene za čas dokončanja določenega dela. Naročnik se zaveže, da bo izvajalcu plačal za opravljanje nekega časovno omejenega ali občasnega dela. Večinoma gre za delo fizične narave (obrtniška dela, izdelava in popravilo stvari, varstvo otrok …). Vkolikor gre za umsko ali umetniško delo pride v poštev tudi avtorska pogodba. Ali je podjemna pogodba prava izbira za vas? Posvetujte se z našimi pravnimi strokovnjaki. Pokličite nas na 01/600-1530 ali pa nam pošljite povpraševanje na [email protected].
Prednosti podjemne pogodbe
Kot prvo izmed prednosti podjemne pogodbe je dobro omeniti, da je to ena izmed preprostejših poti do dodatnega zaslužka. Med prednosti podjemne pogodbe lahko uvrstimo fleksibilnost, ki jo dovoljuje. Podjemna pogodba določa, kakšno delo je treba opraviti v kakšnem časovnem okviru. Izvajalec ima nato možnost, da si potek dela znotraj tega obdobja organizira sam.
Naslednja izmed prednosti podjemne pogodbe je, da jo lahko sklenemo ne glede na naš zaposlitveni status. Ker podjemna pogodba ni pogodba o zaposlitvi, jo lahko sklenejo že zaposlene osebe, posamezniki s statusom študenta ali upokojenca, pa tudi osebe, vpisane v evidenco brezposelnih. Ker se podjemna pogodba nanaša na opravljanje določenega dela, česar pokazatelj je končni rezultat, pri izvajanju delovnih aktivnosti ni treba delati 8 ur na dan, kot je to denimo določeno v rednem delovnem razmerju.
Prednosti podjemne pogodbe – kaj pa slabosti?
Poleg prednosti podjemne pogodbe pa moramo omeniti tudi nekatere slabosti. S podpisom podjemne pogodbe podjemnik ne dobi vseh pravic in bonitet, ki jih imajo redno zaposlene osebe.
Ena izmed slabosti je zagotovo slaba socialna varnost, saj podjemniku ne omogoča zavarovanja za starševsko varstvo ali brezposelnost. Naročnik plača le prispevek za poškodbe pri delu ali poklicno bolezen. Poleg tega podjemniki ne prejmejo regresa in plačila potnih stroškov, opravljanje dela pa se jim tudi ne šteje v delovno dobo.
Slabost podjemne pogodbe je tudi v tem, da je visoko obdavčena.
Slaba stran podjemne pogodbe je tudi količina odgovornosti, ki jo sprejema izvajalec, saj je plačilo odvisno zgolj od rezultatov. Če dogovorjeni rezultati niso doseženi, naročniku ni treba plačati, ne glede na to, koliko dela je podjemnik opravil.
Kako pretehtamo slabosti in prednosti podjemne pogodbe?
Uporabnost podjemne pogodbe je točno določena in v nekaterih primerih ni najboljša izbira:
Delavec ne sme podpisati podjemne pogodbe, v primeru, da ta vsebuje elemente delovnega razmerja. Mednje sodijo: dlje trajajoče delo, redno podajanje navodil naročnika – vzpostavitev podrejenosti, določen čas opravljanja dela (na sedežu podjetja), uporaba delovne opreme, ki je v lasti podjetja, itd.
Ponovimo še prednosti podjemne pogodbe: dodaten zaslužek, prilagodljiv delovni čas in dostopnost za različne zaposlitvene profile.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju