Go to Top

Pogoji za osebni stečaj

Institut osebnega stečaja je bil v slovenski pravni red uveden v letu 2008, ko je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prezadolžene fizične osebe (tudi samostojni podjetniki in zasebniki) so tako dobile možnost, da v formalnem postopku iz svojega obstoječega premoženja in prihodkov poplačajo svoje upnike hkrati in v enakih deležih, obenem pa Zakon daje dolžnikom tudi možnost, da v postopku osebnega stečaja sodišču predlagajo, da jih oprosti plačila dolgov, ki iz obstoječega premoženja niso bili poplačani.

Osebni stečaj

Osebni stečajPogoj za začetek postopka osebnega stečaja je insolventnost dolžnika, kar pomeni, da dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali da je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (dolgoročna plačilna nesposobnost – prezadolženost).

Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko pri pristojnem sodišču vloži sam dolžnik ali pa njegov upnik. Če predlog vloži dolžnik sam, mu ni potrebno založiti predujma za kritje začetnih stroškov postopka ali plačati sodne takse.

Predlogu za začetek postopka osebnega stečaja je potrebno priložiti poročilo o stanju premoženja in notarsko overjeno izjavo o morebitnih ovirah za odpust obveznosti. Če gre za osebo, ki opravlja dejavnost, je potrebno ločeno prikazati osebno premoženje in tisto iz poslovnih knjig. Dolžnik pa mora predložiti tudi podatke o vseh odprtih transakcijskih računih ter o vseh svojih prejemkih (plače, pokojnine itd.).

Pravne posledice začetka stečajnega postopka

Postopek osebnega stečaja se začne, ko sodišče sprejme sklep o začetku postopka, s katerim imenuje tudi stečajnega upravitelja, ki bo zastopal dolžnika v osebnem stečaju in upravljal z njegovim premoženjem.

Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ta:

  1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
  2. brez soglasja sodišča ne more:
    • najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,
    • odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,
    • se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam,
  3. dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne more več opravljati svoje dejavnosti, saj mu status preneha.

V večini primerov se začeti izvršilni postopki zoper dolžnika z začetkom osebnega stečaja prekinejo, novih postopkov pa ni mogoče pričeti. Zakon pri tem določa nekaj izjem, kot je recimo izvršilni postopek zaradi izterjave zakonite preživnine.

DATA info

Željni novega znanja? Preverite brezplačne delavnice in plačljive seminarje!

Oblikovanje stečajne mase in poplačilo upnikov

Naloga stečajnega upravitelja je, da med postopkom oblikuje stečajno maso in jo kar najbolje unovči. V stečajno maso spada poleg premoženja dolžnika ob začetku postopka tudi vse premoženje, ki ga dolžnik pridobi med postopkom, z določenimi izjemami in omejitvami pa tudi prihodki dolžnika med postopkom.

Stečajni upravitelj ima z namenom povečanja stečajne mase in preprečitve oškodovanja upnikov tudi pravico izpodbijati pravne posle dolžnika, ki jih je ta sklenil v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka, če je dolžnik s temi posli zmanjšal svoje premoženje v korist osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe (zakonec, bratje, sestre, otroci itd.).

Iz unovčene stečajne mase se bodo hkrati in v enakih deležih poplačali upniki, ki so svoje terjatve prijavili v 3 mesecih po začetku postopka osebnega stečaja. Prijava terjatve je za upnike obvezna, saj v nasprotnem primeru svoje terjatve izgubijo.

Preostali dolgovi

Terjatve upnikov v delu, v katerem niso bile poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, pa zaradi osebnega stečaja ne bodo prenehale in jih bodo upniki lahko uveljavljali proti stečajnemu dolžniku tudi po zaključku stečajnega postopka.

Da se to ne bi zgodilo, lahko dolžnik med postopkom osebnega stečaja pri sodišču, ki vodi postopek, vloži predlog za odpust obveznosti. Če bo sodišče predlogu dolžnika ugodilo, bo ta prost obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, vendar pa določenih obveznosti ni mogoče odpustiti. Izjema so tako prednostne terjatve upnikov, kot so npr. preživnine, plače, odškodnine itd., pa tudi terjatve iz naslova: 

Imate pravno vprašanje? Pišite nam!

Rok Gros, DataRok Gros, Data

  • denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
  • v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
  • globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in
  • odvzema premoženja nezakonitega izvora.

Pripravila: Ana Marija Pavlović, univ. dipl. prav.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja