Nadurno delo je delo, ki ga delavec opravi preko polnega delovnega časa. Po zakonodaji v Sloveniji polni delovni čas znaša 40 ur na teden, lahko pa je s kolektivno pogodbo določen tudi krajši, vendar ne manj kot 36 ur tedensko. Nadurno delo ima zakonske omejitve in ga ni mogoče odrejati brez ustrezne podlage. Preberite v katerih primerih lahko delodajalec naloži opravljanje nadurnega dela. Potrebujete posvet s področja delovnega prava? Kontaktirajte naše pravne svetovalce! Za termin plačljivega strokovnega svetovanja nas pokličite na 01 600 15 30 ali nam pišite na data@data.si.
Nadurno delo je zakonsko omejeno
Nadurno delo je delo, ki ga delavci opravljajo preko polnega delovnega časa. To je delo, ki časovno presega polni delovni čas. Ta je po trenutni veljavni delovnopravni zakonodaji 40 ur na teden. S kolektivno pogodbo oz. zakonom se lahko kot polni delovni čas določi tudi čas, ki je krajši od 40 ur tedensko, a ne manj kot 36 ur na teden.
Zakon določa, da nadurno delo lahko obsega največ:
- 8 ur na teden,
- 20 ur na mesec,
- 170 ur na leto.
Z delavčevim soglasjem pa se lahko letna omejitev poveča na 230 ur. Posamezni delovni dan ne sme trajati več kot 10 ur. V določenih primerih se te omejitve lahko upoštevajo kot povprečje v šestmesečnem obdobju.
Kdaj lahko delodajelc odredi opravljanje nadurnega dela?
Delavec je dolžan opravljati nadurno delo le v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):
- kadar je obseg dela začasno povečan,
- če je potrebno nadaljevanje delovnega procesa, da bi preprečili materialno škodo ali nevarnost za zdravje ljudi,
- če je nujno, da se prepreči okvara delovnih sredstev, ki bi povzročila prekinitev dela,
- kadar je treba zagotoviti varnost ljudi, premoženja ali prometa,
- v drugih nujnih primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba.
Kako se odreja nadurno delo?
Nadurno delo mora delodajalec načeloma odrediti v pisni obliki in pred začetkom dela. Ustno se lahko odredi zgolj v primeru, ko zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela tega ni možno odrediti pisno pred začetkom dela. V tem primeru se pisna odreditev delavcu vroči naknadno, vendar najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. Naši pravni svetovalci priporočajo, da delodajalec pravila glede nadurnega dela opredeli v internih aktih podjetja.
Komu nadurnega dela ni mogoče odrediti?
Nadurno delo se ne sme uvajati, v kolikor je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. Ob tem so v ZDR-1 določene tudi izjeme za delavce, katerim nadurno delo ne sme biti odrejeno. To so:
- starejši delavci;
- delavci, ki še niso dopolnili 18. let starosti;
- delavci, katerim bi se zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje (po pisnem mnenju zdravnika);
- delavci, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare;
- delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu po posebnih predpisih;
- delavci oz. delavke v skladu z določbami ZDR-1 zaradi varstva nosečnosti in starševstva.
SKD 2025 – ste že prilagodili šifre?
Kdaj mora delodajalec pridobiti soglasje za nadurno delo?
Določene skupine delavcev morajo za nadurno delo podati soglasje:
- starejši delavci,
- starši otrok, mlajših od treh let,
- starši, ki sami skrbijo za otroka do 7 let ali otroka s posebnimi potrebami.
Če delavec ne poda soglasja, nadurno delo ne sme biti odrejeno.
Potrebujete strokovno pomoč pri pripravi internih aktov podjetja ali nasvet s področja delovnega prava? Naši izkušeni pravni svetovalci vam nudijo kakovostno svetovanje, prilagojeno vašim potrebam. Za dogovor o terminu plačljivega svetovanja nas kontaktirajte na 01 600 15 30 ali pišete na data@data.si. Z veseljem vam bomo pomagali pri iskanju najboljše rešitve.
