Za razliko od konkurenčne prepovedi (pojasnilo v 1. delu članka), konkurenčna klavzula zavezuje stranki le, če je izrecno pisno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. S konkurenčno prepovedjo pa se razlikuje tudi v tem, da se konkurenčna klavzula nanaša na obdobje po prenehanju delovnega razmerja.
Ta pogodbeni dogovor je možen le v primeru:
- prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama,
- zaradi redne odpovedi s strani delavca,
- redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali
- izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca. Razen v primeru izredne odpovedi iz šeste alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku).
Potrebujete nasvet s področja delovnega prava? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Kaj je konkurenčna klavzula, njen namen in kje je določena?
Konkurenčna klavzula je predvidena v določbah ZDR-1, in sicer v 40. členu.
S konkurenčno klavzulo ima delodajalec možnost, da zavaruje svoje dosežke oziroma znanja, ki predstavljajo njegovo lastnino. S konkurenčno klavzulo prepreči izkoriščanje teh znanj in dosežkov v konkurenčne namene.
Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?
Predmet varstva po konkurenčni klavzuli so tista tehnična, proizvodna in druga znanja, usposobljenost in poslovne zveze, ki imajo poseben pomen za delodajalčevo poslovanje. To so takšna znanja in poslovne zveze, z uporabo katerih lahko delavec konkurira bivšemu delodajalcu.
Pri presoji, ali gre za znanje, ki ima poseben pomen za delodajalčevo poslovanje, ni nujno, da gre za znanje, ki predstavlja izum delodajalca oziroma znanje, ki ga ni mogoče pridobiti drugje. Potrebno je presojati celokupno znanje, ki ga delavec pridobil delodajalcu. Torej vsa zunanja in interna izobraževanja (po VSRS Sodba VIII Ips 169/2017).
Kakšno je denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule?
Delavec se zaveže, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti. Delodajalec pa se zaveže, da mu bo za spoštovanje tega dogovora plačeval ustrezno denarno nadomestilo. Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule je eden izmed pogojev, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da je določilo o konkurenčni klavzuli pravno veljavno. Poleg tega pa tudi za delavca obvezujoče.
Delodajalec je dolžan delavcu mesečno izplačevati denarno nadomestilo. In sicer, če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači. Določeno denarno nadomestilo mora znašati mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec jo mora izplačevati delavcu za ves čas trajanja spoštovanja te prepovedi.
Trajanje spoštovanja konkurenčne klavzule?
V ZDR-1 je določeno, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Se pa lahko delodajalec in delavec tudi sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule.
Kako je v primeru kršitve konkurenčne klavzule?
V primeru kršitve konkurenčne klavzule, je sankcija za nespoštovanje te prepovedi lahko odškodnina ali pogodbeno kazen, kot je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
Primer iz sodne prakse, ko je delavec kršil konkurenčno klavzulo:
VDSS sodba Pdp 206/2016: Izobraževanja, ki jih je bil deležen toženec (delavec) pri tožeči stranki (delodajalec), so ciljno usmerjena za potrebe njegovega dela. To je prodaje produktov ter vodenja in mentorstva zavarovalnih zastopnikov. Toženec je pri tožeči stranki pridobil znanja, ki so lastna tožeči stranki in predstavljajo njen „know-how“. Glede na toženčevo delovno mesto vodje prodajne skupine, ki je bil usposobljen tudi za mentorja zavarovalnih zastopnikov in je pri novem delodajalcu (konkurenčni zavarovalnici) zaposlen na povsem podobnih delih. Slednje na delih, katerih bistveni del je odgovornost za vodenje oziroma delovni uspeh skupine zavarovalnih zastopnikov. Sodišče je ugotovilo, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju