Go to Top

Pravo

Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo večinoma v domeni delodajalcev

Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu, a ne določa višine teh dodatkov. Hkrati ne določa niti Nadaljuj z branjem

Bodoče mame lahko koristijo celoten star letni dopust po vrnitvi v službo

Bodoče mame, ki odhajajo na porodniški dopust, lahko po novem zakonu, ki je pričel veljati leta 2013, ves star letni dopust izrabijo, ko se vrnejo v službo iz starševskega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 162. členu sicer določa, da lahko delodajalec od delavca zahteva, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavčeva dolžnost pa je, da ga do konca tekočega koledarskega leta tudi Nadaljuj z branjem

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več

Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem

Zaradi neizpolnitve kvote za zaposlovanje invalidov opomin za en cent

Podjetje, ki ne izpolnjuje kvote za zaposlovanje invalidov in mora zato vsak mesec plačevati prispevek za invalide pod kvoto, je od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS prejelo opomin za en cent. »Opomini se pošiljajo vsem dolžnikom, ne glede na višino dolga. Sistem je avtomatiziran,« pravijo na Skladu. Opomine vedno pošiljajo vsem dolžnikom, minimalne vsote pod katero stroški pošiljanja opomina ne opravičujejo terjanega zneska, pa nimajo določene. Sklad ima trenutno Nadaljuj z branjem

Razlike med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Delavci, pa tudi delodajalci, v praksi pogosto zamenjujejo termina konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula. Ker gre za pomembna instituta, katerih kršitev ima lahko za eno ali drugo stran tudi hude posledice, vam v nadaljevanju podajamo kratko razlago obeh ter razlago bistvenih razlik med njima. Konkurenčna prepoved Konkurenčna prepoved je opredeljena že v samem Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju zakon) in velja, tudi če ni izrecno dogovorjena v pogodbi o Nadaljuj z branjem

Pravice in obveznosti ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Delavec lahko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi kadarkoli redno odpove, in sicer ne glede na to ali je ta sklenjena za določen ali nedoločen čas. Odpoved mora biti izražena v pisni obliki in vročena delodajalcu. V nasprotju z delodajalcem, delavcu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno obrazložiti ali navajati kakršnegakoli razloga za svojo odločitev. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo delavec podal v zmoti ali zaradi grožnje ali prevare Nadaljuj z branjem

Kako do gradbenega dovoljenja?

Pred vsako gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitvijo objekta ali spremembo namembnosti je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Izjema velja za enostavne objekte – konstrukcijsko nezahtevne objekte, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki niso namenjeni prebivanju in niso objekti z vplivi na okolje. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja Pred pričetkom postopka je smiselno preveriti, ali je na parceli na kateri se namerava izvesti gradnja, nameravana gradnja Nadaljuj z branjem

Promocija zdravja na delovnem mestu zanima tudi inšpektorje

Promocija zdravja na delovnem mestu oziroma načrt zanjo bo ob obisku zanimala tudi inšpektorja za delo. Načrt morajo namreč pripraviti in izvajati vse pravne osebe, ki imajo zaposlene delavce. Zahteva ga Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Samozaposleni načrta ne potrebujejo, morajo pa vseeno po smernicah Ministrstva za zdravje skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. Delodajalci morajo, kot narekujejo smernice Ministrstva za zdravje, po zakonu načrtovati, izvesti, spremljati Nadaljuj z branjem

Na zaposlitev delavca lahko vpliva javno dostopen Facebook profil

Ko načrtujete zaposlitev delavca, od kandidatov ne smete zahtevati vpogleda v Facebook profil, lahko pa opravijo psihološki test. Podatke iz Facebook profila lahko pri zaposlovanju uporabite le, če so javni, psihološki testi pa se lahko nanašajo le na sposobnosti, ki so zahtevane za opravljanje delovnega mesta, za katerega izbirate kandidata. Zakon o delovnih razmerjih določa splošno načelo, da lahko delodajalec od kandidata, ki se je prijavil na razpis za zaposlitev delavca, Nadaljuj z branjem

Zasebnost na delovnem mestu

Marsikateremu delodajalcu se zdi nerazumljivo, da lahko delavec na svojem delovnem mestu, v delovnem času in pri uporabi delodajalčeve opreme, pričakuje določeno mero zasebnosti. Vendar je sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice delavcem priznala pravico do zasebnosti tudi na delovnem mestu. Pod pravico do zasebnosti je treba razumeti splošno pravico do zasebnosti, dostojanstva in integritete, komunikacijsko zasebnost ter informacijsko zasebnost oziroma varovanje osebnih podatkov. Vse to so temeljne osebnostne Nadaljuj z branjem

Pogoji za osebni stečaj

Institut osebnega stečaja je bil v slovenski pravni red uveden v letu 2008, ko je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prezadolžene fizične osebe (tudi samostojni podjetniki in zasebniki) so tako dobile možnost, da v formalnem postopku iz svojega obstoječega premoženja in prihodkov poplačajo svoje upnike hkrati in v enakih deležih, obenem pa Zakon daje dolžnikom tudi možnost, da v postopku osebnega stečaja Nadaljuj z branjem

Ste nezadovoljni s storitvijo turistične agencije?

Poskrbite za svoje pravice! Na vrhuncu poletne turistične sezone se večina od nas ukvarja z mislijo na dopust. Žal pa se nemalokrat zgodi, da se s potovanja vrnemo razočarani, saj destinacija ali namestitev, ki smo jo izbrali, ni zadovoljila naših pričakovanj oziroma ni ustrezala opisu v katalogu ali na spletni strani turistične agencije oziroma organizatorja potovanja. Kaj lahko storimo v tem primeru? Tako Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) kot tudi Nadaljuj z branjem

Začenjajo se sodne počitnice, a sodišča svojih vrat ne zapirajo

Jutri, 15. julija se začenjajo sodne počitnice, ki bodo tako kot vsako leto trajale do 15. avgusta. Med sodnimi počitnicami se opravlja naroke in odloča le v nujnih zadevah, sodnih pisanj sodišča ne vročajo. Procesni roki med sodnimi počitnicami ne tečejo, v kolikor pa je bilo sodno pisanje v tem času vročeno, pa začnejo procesni roki teči prvi dan po izteku počitnic. Kaj sodi med nujne zadeve? Med nujne zadeve Nadaljuj z branjem

Zaposlovanje Hrvatov mogoče samo, če ni ustreznih brezposelnih oseb

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo praktična pojasnila v zvezi z  zaposlovanjem, samozaposlovanjem in delom državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov v Republiki Sloveniji po 1. 7. 2015. O Zakonu o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov (Ur. l. RS. št. 46/15), ki je stopil v veljavo je 1. 7. 2015, smo že pisali tukaj.  Zakon poleg podaljšanja prehodnega obdobja določa Nadaljuj z branjem