V današnjem času sodobne tehnologije, svetovnega spleta in odprtih meja, skoraj ni podjetnika, ki ne bi razmišljal o širitvi svojega poslovanja tudi v druge države. Toga slovenska zakonodaja, ki je do 8. 8. 2015 urejala uporabo jezika in črk v firmi podjetij in podjetnikov, pa je pogosto pomenila oviro, saj podjetniki v svojih firmah niso smeli uporabljati tujih besed in tujih črk. Tako so imeli pri izbiri firme svojega podjetja Nadaljuj z branjem
Podjetnik lahko soglasje za poslovni naslov sedaj overi tudi na VEM točki
Z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) se z 8. 8. 2015 uveljavljajo pomembne spremembe za samostojne podjetnike. Vse podjetnike bo zagotovo razveselila novica, da jim po novem lahko izjavo lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na svojem naslovu, overi povsem brezplačno svetovalec na VEM točki. Vsi, ki se bodo odločili za ustanovitev podjetja na VEM točki, ter vsi podjetniki, ki se bodo odločili, da spremembo poslovnega naslova opravijo na Nadaljuj z branjem
V veljavo vstopajo pomembne spremembe za samostojne podjetnike
Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z 8. 8. 2015 prinaša pomembne spremembe za samostojne podjetnike. Podjetniki so tako končno dočakali tako želene spremembe glede firme, saj bodo po novem dodatne sestavine firme lahko vsebovale tuje besede in črke X, Y, W in Q. V slovenskem jeziku morata biti po novem tako le sestavine firme, ki nakazuje dejavnost in oznaka družbe. Po novem tudi ni potrebno soglasje Vlade Republike Slovenije, Nadaljuj z branjem
Posebnosti na izobraževanju s področja športa in rekreacije ter kulture in umetnosti
V vročih poletnih mesecih skoraj vsak od nas malce razmisli o tem, kako bi potrošil svoj prosti čas, in nemalokdo pomisli na bodisi šport bodisi kulturne dogodke. V tem razdelku bomo govorili prav o registraciji dejavnosti na področju športa pri podjetjih, o posebnih pogojih in zakonski podlagi pri njih. O dejavnostih, ki se dotikajo izobraževanj, smo pisali že v prvem članku, o specifičnih pogojih, ki zadevajo določene vrste usposabljanj in izobraževanj, pa si Nadaljuj z branjem
Način obdavčitve se lahko spremeni samo enkrat letno
Osebe z dejavnostjo morajo davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015 predložiti najpozneje do 31. 3. 2016. Kako oddati davčni obračun? Osebe z dejavnostjo davčni obračun predložijo v elektronski obliki prek portala e-Davki, pripravijo pa ga lahko s pomočjo podpornega programa Silvester Fineus (to je podporni program za pripravo obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je na voljo na istem Nadaljuj z branjem
Pozor, pri obročnem plačilu davka vam zaračunajo obresti!
Če osebe z dejavnostjo ne zmorejo plačati davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, v enkratnem znesku, lahko zaprosijo za: odlog oz. obročno plačilo v primeru hujše gospodarske škode, odlog oz. obročno plačilo z zavarovanjem (hujša gospodarska škoda se ne ugotavlja). Za odlog oziroma obročno plačilo davka zaprosijo zavezanci z vlogo, ki jo davčnemu organu pošljejo elektronsko prek sistema e-Davki ali po pošti. Če davčni organ vlogi ugodi, izda odločbo, Nadaljuj z branjem
Dopolnilno delo: Katere podatke mora vsebovati račun?
Nov sistem osebnega dopolnilnega dela se uporablja od 1. januarja 2015 dalje. Med novostmi, ki se uporabljajo glede osebnega dopolnilnega dela od 1. 1. 2015 dalje, so vrednotnice. Kdaj mora vrednotnico kupiti naročnik storitev in kdaj mora za nakup vrednotnice poskrbeti izvajalec, ki opravlja osebno dopolnilno delo, preberite tukaj. Izdaja računov za opravljene storitve Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora izdati račun za vsako opravljeno delo v koledarskem mesecu ali Nadaljuj z branjem
Strošek najema davčne blagajne bo davčno priznan odhodek
Sistem blagajn, ki ga uvaja Finančna uprava RS, je najcenejši od vseh obstoječih sistemov. V velikem delu namreč omogoča uporabo obstoječe strojne opreme (računalniki, tablice, pametni telefoni, registrske blagajne z internetno povezavo). Kateri sistem davčnih blagajn je najprimernejši? Večina zavezancev stroškov z nadgradnjo ne bo imela Večina zavezancev, ki ima z vzdrževalci blagajn sklenjene vzdrževalne pogodbe, stroškov z nadgradnjo ne bo imela. Na trgu že danes obstajajo tudi brezplačne blagajniške Nadaljuj z branjem
Inšpektor lahko pregleda največ tri pretekla davčna obdobja
Pisali smo o peku, pri kateremu so inšpektorji ugotovili več kršitev zakonodaje in o taksistu, ki je dobil prepoved opravljanja dejavnosti. Tokrat pa malo več o tem, kakšen je postopek finančnega inšpekcijskega pregleda. Sklep o inšpekcijskem pregledu Finančni inšpektor pošlje osebi z dejavnostjo sklep o finančnem inšpekcijskem pregledu. V osmih dneh od vročitve tega sklepa ga obišče v njegovih poslovnih prostorih (v nekaterih primerih lahko tudi drugje) in opravi z njim uvodni Nadaljuj z branjem
Spletna prodaja: Katerim kupcem je potrebno izdati račun?
Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdan račun. Obveznost izdajanja računov določa 81. člen ZDDV-1, po katerem mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobavo, opravljeno za plačilo, izdan račun. Ste vedeli, da so predvidene visoke globe za neobveščanje kupcev o obveznem prevzemu računa? Preberite tukaj. Rok izdaje računa Po Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) je določen rok izdaje računa in Nadaljuj z branjem
Predvidene visoke globe za neobveščanje kupcev o obveznem prevzemu računa
O tem, da bo po Zakonu o davčnem potrjevanju računov zavezanec moral ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave in ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve, smo že pisali tukaj. Kaj lahko naredi kupec, če mu zavezanec ne izda računa? Kupec lahko od zavezanca zahteva račun. Dolžnost zavezanca je, da kupcu izroči račun in da, kot je predvideno v ZDavPR, kupce Nadaljuj z branjem
Ali mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela obračunavati DDV?
S 1. januarjem 2015 je stopil v veljavo sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo, ki je izvajalcem prinesel določene pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Sistem vrednotnic za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vlada uvedla z namenom preprečevanja dela na črno. Ali je izvajalec osebnega dopolnilnega dela davčni zavezanec za DDV in mora posledično obračunavati DDV? Če izvajalec osebnega dopolnilnega dela kot davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel zneska 50.000 eur obdavčljivega Nadaljuj z branjem
Si bodo društva še lahko izposojala blagajne?
Namen izvedbe postopka davčnega potrjevanja računov je pridobitev enkratne identifikacijske oznake računa od davčnega organa za vsak račun, plačan z gotovino, ki predstavlja potrdilo, da je bil ustvarjen promet pri gotovinskem poslovanju prijavljen davčnemu organu v dejanskem obsegu in ga zato ni mogoče naknadno prirediti z namenom utaje davka. Uvedba davčnih blagajn je eden od ukrepov zmanjšanja obsega sive ekonomije, povečanja javnofinančnih prihodkov, učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev, pravičnejše porazdelitve davčnega Nadaljuj z branjem
Zakaj bo kupec brez računa moral plačati globo?
Državni zbor RS je dne 15. 7. 2015 sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začel uporabljati 2. januarja 2016. Sistem bo omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejil sivo ekonomijo, saj bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Kupec brez računa bo dobil kazen Zavezanec bo moral tako ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek Nadaljuj z branjem