Kršitelji z območja Ruš niso upoštevali prepovedi opravljanja neprijavljene gostinske dejavnosti, zato so finančni preiskovalci iz mariborskega Finančnega urada izvedli hišno preiskavo. Že v začetku leta so namreč ugotovili, da trije družinski člani, stari 63., 60. in 42. let na črno opravljajo gostinsko dejavnost, so sporočili iz Finančne uprave RS. Opravljanje dejavnosti so jim takrat prepovedali. V začetku avgusta pa so preverjali, ali kršitelji spoštujejo odločbo o prepovedi. Ker je Nadaljuj z branjem
Kajenje na delovnem mestu je lahko prepovedano!
Kajenje na delovnem mestu – o tem se odloča delodajalec Kajenje na delovnem mestu lahko delodajalec svojim delavcem prepove, a pod določenimi pogoji. Hkrati lahko v celoti prepove kajenje v svojih poslovnih prostorih in na zemljišču, ki pripada poslovnim prostorom v njegovi lasti. To ureja tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Informativni izračun plače Inšpektorat potrdil, da kajenje na delovnem mestu, lahko prepove delodajalec Na Inšpektoratu RS za delo so Nadaljuj z branjem
Nadomestilo za starševski dopust – ukrepi iz zloglasnega Zujfa ostajajo v veljavi
Nadomestili za materinski dopust in za starševski dopust se kljub gospodarski rasti ne bosta vrnili na predkrizno raven. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo (t. i. nadomestilo za porodniški dopust) ostaja navzgor omejeno na 2-kratnik povprečne plače, očetovsko in starševsko nadomestilo plače pa bo še naprej znašalo 90 odstotkov osnovne plače starša, ki ga uveljavlja. Nadomestilo bo 100-odstotno le, če starš prejema plačo, ki je nižja od minimalne. Tudi pravica do pomoči Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne – izjema bo prodaja iz avtomatov
Pri prodaji blaga iz različnih avtomatov – mlekomatov, kavomatov in avtomatov za pijače ali prigrizke, avtomatov za prodajo kart, žetonov, vozovnic in podobnega – davčni zavezanci ne bodo potrebovali davčne blagajne. Zakon o davčnem potrjevanju računov predvideva uvedbo davčnih blagajn pri vsakem gotovinskem plačilu, to pomeni pri plačilu z bankovci, kovanci, plačilnimi ali debetnimi karticami, čeki in podobnem. Vendar pa bo prodaja blaga iz avtomata izjema. Na Finančni upravi RS v Nadaljuj z branjem
Za poklicne bolezni 100 odstotkov bolniške
Poklicne bolezni so po pravilniku o seznamu poklicnih bolezni bolezni, ki so povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu. Na seznamu so bolezni in škodljivi dejavniki iz delovnega okolja, ki povzročajo značilne spremembe na zdravju delavcev. Tudi zaradi poklicnih bolezni morajo delodajalci delavce napotiti na preventivni zdravstveni pregled pred prvo zaposlitvijo, kasneje pa v takih časovnih intervalih, kot jih določa ocena tveganja za zdravje na Nadaljuj z branjem
Preusmeritev elektronske pošte bivšega zaposlenega prepovedana
Preusmeritev elektronske pošte in uporaba službenega elektronskega naslova bivšega zaposlenega po prenehanju delovnega razmerja je nezakonita. Sodišče je pritrdilo stališču Informacijskega pooblaščenca, da delodajalci ne smejo preusmerjati e-pošte oziroma ohranjati aktivnih elektronskih naslovov bivših zaposlenih. Informacijski pooblaščenec je namreč oglobil delodajalca in njuni odgovorni osebi, ker sta preusmerila službeno e-pošto nekdanje zaposlene na drug e-naslov zaposlene. Delodajalca sta trdila, da je bila preusmeritev e-pošte bivše zaposlene potrebna za zagotovitev kontinuitete Nadaljuj z branjem
Za odpuščanje mora od delodajalca pravočasno izvedeti tudi Zavod RS za zaposlovanje
Zakonodaja določa, da morate Zavodu RS za zaposlovanje pravočasno sporočiti svoje namere za odpuščanje. Tako morate še vedno sporočiti podatke, ko nameravate prekiniti delovno razmerje večjemu število delavcev ali ko ste odpovedali pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti. Prav tako morate zavod obvestiti, ko sklepate pogodbo o dopolnilnem delu. Odpuščanje večjega števila ljudi O odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev morate Zavod RS za zaposlovanje pisno obvestiti Nadaljuj z branjem
Dodatek za deljeni delovni čas
Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine Nadaljuj z branjem
Nadomestilo za bolniško odsotnost je lahko nižje od minimalne plače
Delavec, ki je iz dela odsoten zaradi bolezni, lahko dobi izplačano neto nadomestilo plače, ki je nižja od minimalne plače, vendar pa mu mora delodajalec prispevke obračunati od minimalne osnove. Od 1. januarja 2015 znaša minimalna osnova za obračun prispevkov 800,93 evrov. Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, torej do nadomestila za bolniško odsotnost, imajo vsi zaposleni, samozaposleni, kmetje, vrhunski športniki in šahisti, pod določenimi pogoji pa Nadaljuj z branjem
Najemodajalec in prodajalec nepremičnine morata poročati Gursu za ETN
Podjetniki morajo do 15. v naslednjem mesecu po sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe ali prodaji nepremičnine z obračunom davka na dodano vrednost o tem poročati Geodetki upravi RS, ki vodi Evidenco trga nepremičnin (ETN). Za avgust 2015 morajo to storiti do jutri. Zavezanci za poročanje o najemu so lastniki nepremičnin – najemodajalci, upravljavci stavb v lasti države, ki se oddajajo v najem, in upravniki večstanovanjskih stavb, ki dajejo v najem Nadaljuj z branjem
Aplikacije za podjetnike – seznami opravil
Začenjamo z novo serijo člankov, kjer bomo predstavljali mobilne aplikacije za podjetnike. Glede na to, da imamo mobilni telefon skoraj vedno pri sebi, je to idealna platforma, ki lahko zamenja papirni koledar, beležko ali rokovnik. Prva kategorija so torej aplikacije, ki nam olajšajo pripravo seznama opravil, nalog in opomnikov. Glavne lastnosti, ki naj bi jih taka aplikacija imela, so: preprostost uporabe (hitro dodajanje opravil in sestankov ter njihovo brisanje), sinhronizacija z obstoječimi Nadaljuj z branjem
Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več
Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Konferenca NetPRO za mreženje in o mreženju
Podjetniki vedo, da je mreženje ena ključnih sestavin poslovnega uspeha. Že čez tri tedne bodo zato svoje znanje in izkušnje o mreženju na networking konferenci NetPRO iz prve roke delili menedžerji Medeja Lončar iz Siemensa, Matej Potokar iz Microsofta, Emil Marinšek iz Maremica ter Enzo Smrekar iz Atlantic Grupe. Na največji konferenci o mreženju se bodo lahko podjetniki z njimi srečali 1. oktobra 2015. Konferenca se bo začela ob 13. Nadaljuj z branjem
Zaradi neizpolnitve kvote za zaposlovanje invalidov opomin za en cent
Podjetje, ki ne izpolnjuje kvote za zaposlovanje invalidov in mora zato vsak mesec plačevati prispevek za invalide pod kvoto, je od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS prejelo opomin za en cent. »Opomini se pošiljajo vsem dolžnikom, ne glede na višino dolga. Sistem je avtomatiziran,« pravijo na Skladu. Opomine vedno pošiljajo vsem dolžnikom, minimalne vsote pod katero stroški pošiljanja opomina ne opravičujejo terjanega zneska, pa nimajo določene. Sklad ima trenutno Nadaljuj z branjem