Brezplačna pomoč družinskih članov v podjetju

Brezplačna pomoč družinskih članov podjetnika se ne šteje za delo na črno. Navedeno velja, če se pomoč družinskih članov v podjetju izvaja kot kratkotrajno delo v skladu z določbami Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1).

Več o pogojih in prijavi za kratkotrajno delo povprašajte tudi naše VEM referente ali pa se oglasite na naši VEM točki.

Informativni izračun dohodnine

Kaj je brezplačna pomoč družinskih članov oziroma kratkotrajno delo?

Marsikateri podjetnik se tekom poslovanja znajde v položaju, ko potrebuje pomoč pri poslovanju oziroma opravljanju dela, ne more ali ne želi pa zaposliti novih sodelavcev. V tem primeru mu pri delu lahko priskočijo na pomoč družinski člani, brez da bi se v podjetju tudi zaposlili – t.j. brezplačna pomoč družinskih članov.

Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?

Opravljanje dela brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, civilnopravne pogodbe ali druge ustrezne pravne podlage se sicer šteje za delo na črno, vendar pa kratkotrajno delo oziroma brezplačna pomoč družinskih članov predstavlja izjemo. Da je temu tako, pa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji in upoštevane zakonske omejitve takšnega dela.

 

Brezplačna pomoč družinskih članov v skladu z ZPDZC-1

Za kratkotrajno delo, ki se ne šteje kot delo na črno, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji po ZPDZC-1.

Brezplačna pomoč družinskih članov je v skladu z zakonom mogoča samo v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi.

Takšnega kratkotrajnega brezplačnega dela pa ne morejo opravljati vsi družinski člani podjetnika. Zakon namreč izrecno določa krog sorodnikov, ki takšno delo lahko opravljajo. To so:

1. zakonec ali zunajzakonski partner (ali partner v registrirani istospolni skupnosti) lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
2. zakonec ali zunajzakonski partner (ali partner v registrirani istospolni skupnosti) enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
3. oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
4. starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja (ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti) lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Trajanje brezplačne pomoči oziroma kratkotrajnega dela

Brezplačna pomoč družinskih članov se lahko opravlja največ 40 ur mesečno.

Delodajalec je dolžan voditi ustrezno evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki mora vsebovati naslednje podatke:

1. osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
2. uro začetka in zaključka opravljanja dela,
3. skupno število ur opravljenega dela na mesečni ravni.

Evidenco je delodajalec dolžan predložiti v podpis izvajalcu dela, in sicer dnevno ob začetku in zaključku opravljanja dela. Evidenco je potrebno za vsako osebo hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja dela.

Brezplačna pomoč družinskih članov in vključitev v obvezna socialna zavarovanja

Oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, se na tej osnovi ne vključi v vsa obvezna socialna zavarovanja, mora pa jo delodajalec zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju

 

Morda vas zanima tudi:

1. Izplačilo poslovne uspešnosti (božičnica) je lahko NEOBDAVČENO!
2. Dodatek za delovno dobo – Kako se obračuna?
3. Višina dnevnice: kaj vpliva na njeno višino? 
4. Gotovinsko poslovanje med podjetji
5. Minimalna plača z novim letom višja!