Anonimna prijava kršitev delovnopravne zakonodaje

Delavec lahko kršitve delovnopravne zakonodaje prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Pri tem mora biti pozoren, da navede čim več podatkov, ki jih bodo lahko pri svojem delu uporabili inšpektorji. Pri prijavi kršitve pa ni nujno, da se delavec razkrije, saj je namreč možna tudi anonimna prijava.

Podjetniki, ne spreglejte novosti, ki jih prinaša prenovljena delovnopravna zakonodaja. Inšpektorji bodo namreč dobili nova pooblastila. Vse informacije glede zaposlovanja novih delavcev pa sicer lahko dobite na brezplačnih izobraževanjih Funkcije za podjetnike in Podjetnik sem – kaj pa zdaj?.

Prijava na izobraževanje

Delavci lahko kršitve prijavijo na območnih enotah

Po Zakonu o inšpekciji dela (ZID-1) nadzor nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ta je torej tudi pravi naslov za vse prijave morebitnih kršitev z omenjenega področja. Delavci prijavo lahko oddajo na vseh petih območnih enotah inšpektorata, in sicer glede na sedež delodajalca.

Prijava je lahko pisna (po navadni ali po elektronski pošti: [email protected]) ali ustna (osebno v času uradnih ur na pristojni območno enoto inšpektorata). Na spletni strani inšpektorata so na voljo tudi obrazci, na podlagi katerih se navadna ali elektronska prijava odda. To olajša delo tako prijaviteljem kot inšpektorjem.

Anonimna prijava, kot tudi tista z navedbo kontaktnih podatkov prijavitelja, mora vsebovati čim več podatkov. Na inšpektoratu prijavitelje zato pozivajo, da pri prijavi:

1. navedejo čim več podatkov o kršitelju (navadno je to delodajalec, zato navedite polno ime podjetja, sedež (naslov, pošto in kraj) pravne osebe oziroma ime in priimek, če je delodajalec samostojni podjetnik posameznik, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizična oseba ter njihov sedež dejavnosti oziroma prebivališče fizične osebe),
2. na kratko opišejo kršitve (podatki o vrsti kršitve ter datumu in kraju kršitve),
3. priložijo morebitna dokazila, ki kažejo na sum storitve kršitve (na primer fotografije, listine, podatke o pričah, delavcih, katerim so kršene konkretne pravice ipd.); dokazila je mogoče pripeti tudi elektronsko pri oddaji prijave s pomočjo spletnega obrazca.

Delovni inšpektorji sicer vsako leto ugotovijo več kršitev, čeprav opravijo manj nadzorov. Leta 2016 se je tako število kršitev povzpelo že na 33.360, inšpektorji pa so opravili nekaj manj kot 15.000 pregledov. Če na delovnopravnem področju potrebujete kakovosten pravni nasvet, vam v podjetju Data nudimo pravno svetovanje.

Možna je tudi anonimna prijava delodajalca

Inšpektor v nobenem primeru ne sme razkriti, kdo je prijavitelj. V skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) je namreč dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja nadzor. To pomeni, da podatkov o prijavitelju ne sme posredovati niti inšpekcijskemu zavezancu (delodajalcu).

Kljub temu številni delavci, v skrbi za svojo prihodnost, ne upajo prijaviti kršitev svojih delodajalcev. V tem primeru imajo možnost anonimne prijave, ki pa mora biti kar se da natančna.

Kot pojasnjujejo na Inšpektoratu za delo, anonimna prijava pomeni oteženo preiskovanje opisane kršitve in naknadno pridobivanje podatkov. Prav tako inšpektorat anonimnih prijaviteljev ne more seznaniti s svojimi ugotovitvami in ukrepi. Lahko pa prijavitelj, četudi je podal prijavo anonimno, izrecno zahteva, da ga inšpektorat seznani z izrečenimi ukrepi (24. člen ZIN). To se zgodi šele po končanem postopku, prijavitelj pa mora za ta namen navesti ime, priimek in poštni naslov.

Prednostna obravnava prijav

Inšpektorat prednostno obravnava tiste prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost, da:

• bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe iz 19. člena ZID-1 (prepoved opravljanja dela delavcev ali delovnega procesa);
• gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.