Go to Top

Zastaranje terjatev – veste kakšen je zastaralni rok?

Potrebujete nasvet s področja prava? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Marsikateri podjetnik se tekom poslovanja znajde v situaciji, ko mu stranka dalj časa ne plača za opravljeno storitev ali pa zamuja z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. V takšnih primerih je potrebno paziti na zastaranje terjatev. Z zastaranjem namreč preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.

Zaradi navedenega je bistvenega pomena, da poznamo zastaralne roke za posamezne obveznosti in še pravočasno ukrepamo.

Informativni izračun dohodnine

Kdaj začne teči zastaranje terjatev in kdaj zastaranje nastopi?

Zastaranje terjatev začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Zastaranje pa bo nastopilo, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje bo tako nastopilo, ko bo iztekel zadnji dan z zakonom določenega časa.

In kakšni so zastaralni roki pri posameznih terjatvah?

Splošni zastaralni rok znaša 5 let. Zakon pa za posamezne vrste terjatev lahko določi tudi krajši ali daljši zastaralni rok.

Zastaranje terjatev - veste kakšen je zastaralni rok?Tako na primer terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo že v treh letih. Enako velja za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve).
V treh letih zastarajo tudi terjatve zakupnine in terjatve iz zavarovalnih pogodb.

Po drugi strani na primer terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara šele v desetih letih. Enako pa velja tudi za terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa.

Določene terjatve zastarajo že po enem letu. To recimo velja za terjatve do gospodinjstev za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snage. V enem letu prav tako zastarajo terjatve za sprejem TV in radijskih programov, uporabo telefonov in medmrežja, kot tudi terjatve za naročnino na občasne publikacije in terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja.

Enoletni zastaralni rok začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo, in teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo.

Posebej je potrebno opozoriti, da s pravnim poslom ni mogoče določiti daljšega ali krajšega zastaranja, kot je čas, ki ga določa zakon. S pravnim poslom pa prav tako ni mogoče določiti, da zastaranje nekaj časa ne bo teklo.

Ustanovitev podjetja

Zastaranje odškodninskih terjatev

Posebni zastaralni roki so zakonsko določeni tudi za odškodninske terjatve.

Odškodninska terjatev za povzročeno škodo tako zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja. V vsakem primeru pa zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.

Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti.

Odškodninska terjatev za škodo, povzročeno z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, zastara v petnajstih letih po polnoletnosti oškodovanca.

Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.

Odškodninska terjatev zaradi korupcije zastara v petih letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja, v vsakem primeru pa v petnajstih letih, odkar je bilo dejanje storjeno.

Pravni nasvet

Pretrganje zastaranja

Da bi preprečili zastaranje naših terjatev je pomembno, da zoper dolžnika pravočasno ukrepamo. Če zoper dolžnika vložimo tožbo, bomo namreč povzročili pretrganje zastaranja. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

Enak učinek kot vložitev tožbe ima tudi vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.

Za pretrganje zastaranja pa ne zadostuje, da upnik samo pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj obveznost izpolni. Pretrganje zastaranja bo nastopilo tudi, če dolžnik dolg pripozna.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja