Upokojitev 2018 ali šele v naslednjem letu? Tako se sprašuje marsikateri zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine.
Upokojitev 2018 – je torej ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu? Pri odločitvi je treba upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo na možnost uveljavitve. Dobro torej razmislite, ali je za vas ugodnejša odločitev upokojitev 2018 ali 2019.
Kaj lahko vpliva na odločitev
Na odločitev za upokojitev 2018 ob uveljavitvi pravice do pokojnine v letošnjem koledarskem letu lahko vplivajo:
- višina osnov, od katerih se plačujejo prispevki (štetje osnov za izračun pokojninske osnove iz dodatnega leta zavarovanja v primeru upokojitve v
prihodnjem koledarskem letu), - višina valorizacijskih količnikov,
- dolžina dopolnjene pokojninske dobe (zaokroževanje dopolnjene pokojninske dobe na šest mesecev ali celo leto) in njena kvaliteta
(zavarovalna, pokojninska, pokojninska doba brez dokupa) ter višina odmernega odstotka (pri zavarovankah tudi različna višina odmernih
odstotkov v prehodnem obdobju), - višina zmanjšanja pri predčasni pokojnini,
- višina uskladitev pokojnin v letošnjem letu,
- prejemanje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine ob odlogu upokojitve in morebitno kasnejše upoštevanje ugodnejšega vrednotenja
dela pokojninske dobe brez dokupa, - višina odpravnine ob upokojitvi (velja za javni sektor).
Če ste v dilemi, kdaj je za vas upokojitev 2018 najbolj ugodna, naj to za vas preveri strokovnjak za delovno pravo.
Zadnja leta pred upokojitvijo so dober čas za samozaposlitev. Veste, da lahko s.p. ali d.o.o. hitro in brezplačno odprete na VEM točki Data?
Kako se odmeri pokojnina?
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. Le ta se v skladu z določbami 30. člena ZPIZ-2 izračuna na podlagi mesečnih povprečij osnov zavarovanca (od katerih so bili plačani prispevki) za posamezno leto zavarovanja, iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje. Pri čemer pa se osnove zmanjšajo za povprečno stopnjo davka in prispevkov, ki se plačujejo od plač v Republiki Sloveniji.
Ob upoštevanju Napovedi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega v RS, ki jo je v mesecu septembru 2018 objavil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, bo v letu 2018 povprečna bruto plača na zaposlenega v RS porasla za dobre tri odstotke. Kar glede na zgoraj navedeno pomeni, da bodo za enak odstotek višji tudi valorizacijski količniki. Le ti bodo v letu 2019 določeni za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja pri zavarovancih, ki bodo pravico do starostne ali predčasne pokojnine uveljavili v letu 2019.
Za izračun bruto v neto plače in obratno uporabite naš spletni kalkulator.
Morda se splača delati še nekaj mesecev
Uveljavitev pravice do pokojnine v letu 2019 hkrati pomeni, da bodo za izračun pokojninske osnove upoštevane tudi osnove iz leta 2018. Pod
pogojem, da so bili prispevki od osnove plačani za najmanj šest mesecev in je zavarovanec dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. V primeru, da so pri zavarovancu osnove iz leta 2018 znatno višje od osnov iz prejšnjih let, lahko v 1/24 vplivajo na višino pokojninske osnove. Pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pa se bo potem v letu 2019 usklajevala tako kot ostale pokojnine.
V primeru, da se zavarovanec odloči za uveljavitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine v letu 2018, se za izračun pokojninske osnove ne bo upoštevalo povprečje osnov iz letošnjega koledarskega leta. Za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja pa bodo upoštevani Valorizacijski količniki za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2017 (Uradni list RS, št. 32/18). Starostna pokojnina, odmerjena v ustreznem odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, bo ob odmeri usklajena za letošnji uskladitvi pokojnin. Redno uskladitev po določbah ZPIZ-2 za 2,2 odstotka in izredno uskladitev po določbah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 za 1,1 odstotka.
Upokojitev 2018
Pri zavarovancih so bili odmerni odstotki glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 že ob uveljavitvi zakona določeni dokončno. To pomeni, da jim zaokrožitev dopolnjene pokojninske dobe na dodatnih šest mesecev ali celo leto zviša tudi odmerni odstotek. Tak učinek bo imel odlog upokojitve tudi pri zavarovankah, ne glede na upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu.
Podaljšanje obveznega zavarovanja do leta 2020 pa bo pri zavarovankah pomenilo nižje odmerne odstotke. S 1. 1. 2020 bo zanje nastopilo tretje prehodno obdobje nižanja odmernih odstotkov. Ti bodo še vedno ugodnejši od dokončnih, določenih v prvem odstavku 37. člena ZPIZ-2 za čas od 1. 1. 2023 dalje.
Če vas čaka le še nekaj let do upokojitve, je morda zdaj pravi čas da končno uresničite tudi svojo podjetniško idejo! Pridružite se nam na izobraževanju o tem, kako svoj hobi izpopolniti in z njim tudi zaslužiti!
Kaj pa če so zavarovanci v letošnjem letu izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine? Potem lahko na odločitev za odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine vpliva tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po določbi šestega odstavka 37. člena ZPIZ-2. Po tej določbi se vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju. Vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti v višini štirih odstotkov; odlog uveljavitve pravice do starostne pokojnine za vsake tri mesece pomeni torej višjo odmero pokojnine za en odstotek.
Izplačilo predčasne pokojnine
Na kasnejšo uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine lahko pri zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim , vpliva tudi možnost, da zahteva mesečno izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine. Takšno izplačilo mu pripada do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim ali zavarovalnim časom.
Pozor tudi na odpravnino!
Pri nekaterih zavarovancih pa na odločitev o času upokojitve vplivajo tudi pravice iz delovnega razmerja. Primer je višina odpravnine ob upokojitvi delavcev, zaposlenih v javnem sektorju. V primeru upokojitve v dveh mesecih od izpolnitve pogojev jim namreč pripadajo tri povprečne mesečne plače, sicer pa dve povprečni mesečni plači.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju