Go to Top

Diskriminacija na delovnem mestu – ukrepajte!

Diskriminacija na delovnem mestu je kršitev zakona, ki jo delavec lahko prijavi v skladu z internim pravnim aktom pri delodajalcu, poda prijavo pri zagovorniku načela enake možnosti ali pa uveljavlja odškodnino po sodni poti.

Poudariti velja, da vsaka oblika neenakega obravnavanja ni diskriminacija. Tudi vsako neenako obravnavanje v službi še ni diskriminacija na delovnem mestu. Za diskriminacijo se šteje le neenakopravna obravnava na podlagi osebnih okoliščin.

Kaj je diskriminacija na delovnem mestu?

Vsak delodajalec je dolžan zagotavljati iskalcu zaposlitve pri zaposlovanju, delavcu v času trajanja delovnega razmerja ter tudi delavcu v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi nediskriminatorno obravnavo.

Zakon o delovnih razmerjih predvideva, da mora enako obravnavo glede na osebne okoliščine delodajalec zagotavljati zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Veste, kako mora potekati postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Kako naj ukrepa delodajalec?

Diskriminacija na delovnem mestuDelodajalec mora sprejeti interni pravni akt, kjer predvidi preventivne ukrepe in postopek reševanja prijave primera diskriminacije v podjetju. V pravilniku je potrebno  predvideti predpostopek ter tudi sam postopek reševanja prijave diskriminacije. Predvideti je potrebno tudi imenovanje komisije, ki obravnava prijavljeno diskriminacijo, ter možne ukrepe, ki jih komisija pri delodajalcu izreče v zvezi s primerom prijavljene diskriminacije.

Pravniki podjetja Data z bogatimi izkušnjami na področju delovnega prava za vsako podjetje pripravimo učinkovit in z zakonodajo usklajen pravilnik za področje diskriminacije.

Kaj so osebne okoliščine?

Diskriminacija pomeni neenako obravnavo posameznika glede na eno izmed osebnih okoliščin. Osebne okoliščine na strani posameznika so lahko:

  • narodnost,
  • rasno ali etnično poreklo,
  • nacionalno in socialno poreklo,
  • spol,
  • barva kože,
  • zdravstveno stanje,
  • invalidnost,
  • versko prepričanje,
  • starost,
  • spolna usmerjenost,
  • družinsko stanje,
  • članstvo v sindikatu,
  • premoženjsko stanje ali
  • druge osebne okoliščine.

Diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin je prepovedana. Zakon o delovnih razmerjih prepoveduje tako posredno kot neposredno diskriminacijo.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Neposredna diskriminacija

Če je oseba zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba.

Posredna diskriminacija

Kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta predpis, merilo ali prakso objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Ste žrtev diskriminacije?

Če menite, da ste žrtev diskriminacije, nemudoma ukrepajte in diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin prijavite. Kako lahko to storite?

  • Preverite, ali imate v podjetju sprejet interni akt na področju diskriminacije.
  • Če v podjetju niste uspeli zadovoljivo rešiti primera diskriminacije, vložite predlog za obravnavo diskriminacije pri zagovorniku načela enake možnosti.
  • Uveljavljate odškodnino po sodni poti.

Ste siti načina, kako vas obravnavajo v sedanji službi? Razmislite o samozaposlitvi!

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Sodno varstvo

Kandidat pri zaposlovanju oziroma delavec v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ki meni, da je bil diskriminiran, ima pravico do sodnega varstva, ki jo uveljavlja s tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

V primeru kršitve prepovedi diskriminacije na delovnem mestu lahko delavec oziroma kandidat za zaposlitev, ki je bil žrtev diskriminacije, zahteva odškodnino.

Delavec lahko prijavi primer diskriminacije znotraj podjetja v skladu z internim pravnim aktom pri delodajalcu, poda prijavo pri zagovorniku načela enake možnosti ali pa uveljavlja odškodnino po sodni poti.

Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja