Go to Top

Varstvo pri delu za samozaposlene obvezno?

Številni samostojni podjetniki nas pogosto sprašujejo, ali je varstvo pri delu za samozaposlene obvezno. Odgovor ni enostaven – odvisno je predvsem od tega, ali podjetnik koga zaposluje.

Varstvo pri delu je sicer usposabljanje, ki  je zakonska obveznost. Delodajalec ga je dolžan zagotoviti vsem svojim delavcem, tudi študentom in dijakom. Velja tudi za delavce, ki občasno izvajajo delo pri njem na podlagi podjemne pogodbe ali drugačne pravnoformalne oblike delovnega razmerja.

Ali ste vedeli, da morate usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu obnavljati? Tako usposabljanje kot tudi test iz varstva in zdravja pri delu lahko v dveh urah opravite pri nas na Dati.

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je delodajalec dolžan zagotoviti vsem svojim delavcem, tudi študentom in dijakom, usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu.

Kaj pa samozaposleni, ki niso delodajalci?

Tudi samostojni podjetniki morate poskrbeti za ustrezno varstvo pri delu za samozaposlene. Pravniki podjetja Data pojasnjujejo, da so samozaposleni, ki niso delodajalci, za varnost in zdravje pri delu odgovorni sami. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1) namreč nikjer izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb. Izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pri delu ter zdravniški pregled na medicini dela.

Vendar pozor: na Inšpektoratu RS za delo opozarjajo, da je glede na nevarnosti, ki lahko obstajajo pri dela samozaposlenega – čeprav to ni nikjer neposredno zapisano in zahtevano – smiselno, da tudi samozaposleni izvaja posamezne ukrepe. Na primer: varstvo pri delu za samozaposlene bi lahko pomenilo, da se seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje. Svetujejo, da preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela.

varnost pri delu za samozaposlenePravniki podjetja Data opozarjajo na odgovornost, zlasti do drugih oseb. To je pomembno tudi zato, ker v primeru poškodbe pri delu omenjeno dokumentacijo zahteva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru poškodbe na delovnem mestu je lahko neopravljeno usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu osnova za izstavitev regresnega zahtevka za povračilo stroškov zdravljenja poškodovanega delavca.

Zahteve, vezane na varstvo pri delu za samozaposlene, se izražajo tudi v dolžnosti, da sam ugotavlja tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, in jih oceni. Nato pa v primeru potrebe po izvajanju konkretnih ukrepov za preprečevanje takšnih tveganj te ukrepe opredeli v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja. Paziti je treba, da se morebitne nevarnosti in tveganja ter sprejemljivost ocenjenega tveganja ugotavljajo strokovno. Strokovno naj se opredelijo tudi ukrepi. Če tega samozaposlena oseba ni zmožna zagotoviti sama, naj to uredi z zunanjo strokovno osebo.

Globe do 10.000 evrov

Če je z oceno tveganja ugotovljena večja stopnja nevarnosti in samozaposlena oseba ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, je lahko kaznovana za prekršek. Globa znaša od 500 do 10.000 evrov. Globe so predpisane tudi za naslednje prekrške:

  • če ne oceni tveganja;
  • če pri svojem delu ne uporablja sredstev za delo in osebne varovalne opreme, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam;
  • če se ne vključi v pisni sporazum ter ne izvaja skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na deloviščih iz 39. člena tega zakona (58. člen);
  • če ne prijavi inšpekciji dela nezgode pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ugotovljene poklicne bolezni in nevarnega pojava.

In če nevarnosti ni?

Če tveganja oziroma nevarnosti za zdravje in varstvo pri delu ni, pisna izjava o varnosti z oceno tveganja ni potrebna. V oceno tveganja je treba zapisati le, da tveganj za poškodbo na delu in poklicno bolezen na delovnem mestu ni. Nato se pod takšno izjavo podpisati in jo shraniti med ostale interne akte v podjetju.

Varstvo pri delu za s.p., ki zaposluje

Če pa samozaposlena oseba zaposluje, pade pod definicijo delodajalca. V tem primeru mora poskrbeti za usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu za vsakega delavca. Poskrbeti mora tudi, da vsak opravi zdravniški pregled. V  nasprotnem primeru je lahko kaznovana  z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

Pravna služba podjetja Data poudarja, da mora vsak delodajalec delavcem, ki zanj na kakršen koli način opravljajo delo, v skladu z ZVZD-1 usposobiti za varno opravljanje dela. Velja v naslednjih primerih:

  • ob sklenitvi delovnega razmerja,
  • ob razporeditvi na drugo delo,
  • ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter
  • ob spremembi v delovnem procesu, ki ima lahko za posledico spremembo na področju varnosti pri delu.

Velja torej tako za redno zaposlene kot tudi za vse, ki opravljajo delo prek študentske ali avtorske pogodbe. Delodajalec mora zagotoviti teoretično in praktično usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno opravljanje dela, ki se mora po potrebi obnavljati.

Delodajalec mora izdelati Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Izjavo mora popravljati in dopolnjevati vsakokrat, ko ukrepi niso več zadostni za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Skladno z ugotovitvami iz ocene tveganja mora glede na stopnjo tveganja izvajati periodično preverjanje usposobljenosti delavcev za varno in zdravo delo.

V skladu s 36. členom ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

Vir: pravna služba podjetja Data, d.o.o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja