Ste slišali za nove predloge, ki obetajo spremembe na trgu dela?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predloge, ki obetajo spremembe na trgu dela.

Predlagajo ukrepe za to, da bi se delodajalci lažje odločali zaposlovati za nedoločen čas, da bi delavci imeli večjo socialno varnost ob prenehanju zaposlitve ter večjo pravno varnost zaposlenih na podlagi pogodb civilnega prava ob podanih elementih delovnega razmerja.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Spremembe, ki se dotikajo nekaterih določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID-1).

Želijo sprejeti ukrepe, ki bodo omogočali:

1. lažje odločanje delodajalcev za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
2. večjo socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja ter
3. učinkovitejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo in večjo pravno varnost zaposlenih v primerih, ko gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega razmerja ob podanih elementih delovnega razmerja.

Za večjo vključenost delovno sposobnih državljanov na trg dela si želijo:

4. Povečati učinkovitosti aktivacije vseh brezposelnih oseb,

5. intenzivnejše iskanje nove zaposlitve že v času odpovednega roka.

Prijava na brezplačno izobraževanje

1. Lažje odločanje delodajalcev za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas

Predvidena je redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti; ta bi po novem za opravljanje dela zajemal tudi ravnanje delavca, ki mora biti objektivizirano in vplivati na nezmožnost nadaljevanja delovnega procesa. Kakšna je definicija v aktualnem ZDR-1, smo pisali v prispevku Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

2. Večja socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja

V primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja bi delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oziroma najdaljšem trajanju šest mesecev, ki bi ga plačal delodajalec.

Prijava na brezplačno izobraževanje

V primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja pa bi se dodaja izjema, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja nadomestila, s čimer bi se institut sporazumne prekinitve ohranil.

3. Učinkovitejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo in večja pravna varnost zaposlenih na podlagi civilnih pogodb

Predlagajo dodaten ukrep inšpektorja, kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se moralo. Ta bo lahko izdal tudi odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu ponuditi ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

Nadalje predlagajo povišanje glob za kršitve prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, in uvedba sankcije za posameznika, ki je delo opravljal v nasprotju z zakonom.

V primeru spora o obstoju delovnega razmerja mora delodajalec dokazati, da niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja.

4. Povečanje učinkovitosti aktivacije vseh brezposelnih oseb

Že zdaj velja, da prva kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve predvideva izbris iz evidence brezposelnih oseb. V predlogu spremembe je ob prvi kršitvi predvideno znižanje denarnega nadomestila za 30 odstotkov, sankcija v obliki izbrisa pa se bo brezposelni osebi izrekla ob drugi kršitvi ene izmed obveznosti.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Uvedba spodbude za zaposlitev nižje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila, ki bodo v primeru zaposlitve pred iztekom pravice do denarnega nadomestila, za čas do izteka pravice upravičene do dodatka k plači v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega denarnega nadomestila.

5. Intenzivnejše iskanje nove zaposlitve že v času odpovednega roka

Delavec, ki mu teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, se bo po predlogu moral najkasneje v treh dneh po vročeni odpovedi prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve.

V primeru, da delavec te obveznosti ne bo spoštoval, se mu bo denarno nadomestilo za prve tri mesece upravičenosti odmerilo zgolj v višini 60 odstotkov od osnove (sicer to znaša 80 odstotkov od osnove).

Predlog je tudi, da se delavcu za dneve dogovorjene odsotnosti z dela zaradi vključevanja v ukrepe na področju trga dela pravica do denarnega nadomestila ne bi več skrajšala, delodajalci pa ne bi bili več upravičeni do povrnitve stroškov s strani ZRSZ.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Vir: MDDSZ