Go to Top

Obdavčenju ne ubeži niti odpravnina (2. del)

V prvem delu smo vam predstavili pravice delavcev do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, v drugem delu nadaljujemo s pravicami delavcev do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti in pravice do odpravnine v primeru upokojitve.

Medsebojne pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev urejajo predpisi o delovnih razmerjih, na podlagi katerih se ugotavlja tudi upravičenost delavca do odpravnine.

Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti

Po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanj ZDR-1) višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Pri tem se kot  osnova za izračun odpravnine upošteva povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Obdavčenju ne ubeži niti odpravnina (2. del)Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR-1, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Vsak naslednji znesek odpravnine, izplačan zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, se v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Osnovo za plačilo prispevkov predstavlja znesek dohodka, od katerega se skladno z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) plačuje dohodnina. Navedeno pomeni, da se prispevki za socialno varnost od odpravnine, izplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, obračunajo in plačajo od odpravnine, ki presega znesek 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Odpravnina ob upokojitvi

Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec, skladno z ZDR-1, delavcu, ki je bil pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca v preteklih treh mesecih, če je to za delavca ugodneje.

Za davčne namene pa se odpravnina ob upokojitvi delavcu, tudi če ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve pri delodajalcu (5 let), šteje za odpravnino ob upokojitvi, ki se obravnava po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Delavec tudi ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 (odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti) ali, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Odpravnina ob upokojitvi delavca se davčno obravnava tako, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi do višine, ki jo določi Vlada RS. Ta višina trenutno znaša 4.063 evrov. Če delodajalec izplača odpravnino ob upokojitvi v višjem znesku od navedenega, se znesek odpravnine v delu, ki presega znesek, določen s strani Vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

Če imate še kakšno vprašanje, vam lahko pomagajo naši izkušeni davčni in pravni svetovalci! Pokličite nas na 01 600 1530 ali nam pošljite e-mail na data@data.si.

Pošljite povpraševanje

Vabljeni tudi na seminar Poznate vse oblike dela in njihovo obdavčitev, kjer vam bodo naši podjetniški svetovalci pomagali ugotoviti, katera oblike zaposlitve je iz stroškovnega vidika najbolj optimalna za vaše podjetje.

Prijava na izobraževanje

Pripravili: Anja Grahek in Ana Marija Pavlovič, DATA d.o.o.


Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja