Vlada je v začetku meseca potrdila spremembe Zakona o urejanju trga dela in Zakona o inšpekciji dela. V sklopu delovne reforme so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili tudi spremembe Zakona o delovnih razmerjih, o katerih pa se še niso uspeli uskladiti s sindikati. Najbolj pereča je sicer sporazumna prekinitev delovnega razmerja.
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
izobraževanje
Predlagane spremembe Zakona o urejanju trga dela naj bi aktivirale brezposelne, s čimer naj bi se bolje soočili s pomanjkanjem delovne sile. Medtem ko spremembe inšpekcijskega zakona naslavljajo dva problema. In sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač. Kakšna naj bi torej bila nova pooblastila inšpektorjev, razlagamo v prispevku Inšpekcija za delo bo dobila nova pooblastila.
Da morebiten obisk inšpektorja za delo v vašem podjetju ne bo neprijetno presenečenje, morate najprej poskrbeti za ustrezne pogodbe o zaposlitvi oziroma druge oblike dela. V določenih primerih je obvezno tudi, da imate pripravljeno sistemizacijo delovnih mest. Če pri tem potrebujete nasvet, vam nudimo pravno svetovanje. Koristne informacije glede zaposlovanja novih delavcev pa delimo tudi na brezplačnih izobraževanjih Funkcije za podjetnike in Podjetnik sem – kaj pa zdaj?.
Sporazumna prekinitev delovnega razmerja
V sklopu predlaganih sprememb Zakona o delovnih razmerjih je najbolj pereča sporazumna prekinitev delovnega razmerja. Ta naj bi delodajalcem omogočila lažji razhod z zaposlenim, s katerim se ne ujamejo oziroma z njegovim delom niso zadovoljni.
Če bi delodajalec uporabil sporazumno prekinitev delovnega razmerja, naj bi delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. In sicer v polni višini za največ šest mesecev. Denarno nadomestilo bi plačal delodajalec in to v celoti. To bi veljalo tudi v primeru, če bi tak delavec v tem času že našel novo zaposlitev. Lahko pa bi se delavec nadomestilu odpovedal, denimo če bi on dal pobudo za prekinitev delovnega razmerja.
Delavec pa v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja ne bi imel možnost za vlaganje kasnejših tožb, saj bi se z odpovedjo strinjali obe strani. Prednost sporazumne prekinitve delovnega razmerja je po mnenju ministrstva prav v tem, da ni možnosti poznejših tožb in ponovnih zaposlitev delavcev.
Ministrstvo bo torej pogovore, vezane na sporazumno prekinitev delovnega razmerja, s sindikati nadaljevalo.
S to spremembo bi sestrinjal,le čas nadomestila je prekratek,trajati bi moral vsaj 12 mesecev.
Bravo za vlado. Najbolj potem, da naj vsi delavci doma počivajo in uživajo, delodajalci pa naj jim do penziona plačujejo nadomestilo in pa seveda še vse davke, prispevke in ostalo kar mora delodajalec plačevati…Kam gre ta naša država?? Spodbuja BREZPOSELNOST, LENOBO, NE-DELO…Zato pa je tako kot je delavec je KRALJ delodajalec pa …da ne rečem kaj … FUJ
Lep primer funkcionalne nepismenosti
Mislim, da je v primeru sporazumne odpovedi potreben samo primeren odpovedni rok, takšen, da si človek lahko najde službo ali novega delavca. Seveda pa bi za delavce, kateri so bili dlje zaposleni, pa jih sedaj delodajalec ne potrebuje več, morala pripadati kakšna odpravnina, če si podjetje to lahko privošči. Volk sit in koza cela hm mislim, da ne bo šlo. Len delavec in pohlepen delodajalec ne bosta nikoli srečna.