Praznik dela je mednarodno priznan dan, ki v več kot 160 državah sveta simbolizira boj za delavske pravice in boljše pogoje dela. V Sloveniji ga praznujemo 1. in 2. maja, kar za številne zaposlene pomeni dva zaporedna dneva brez dela. Vabimo vas, da spoznate ozadje praznika, kako se praznuje po svetu, ter aktualne statistične podatke o trgu dela v Sloveniji. V kolikor bi radi odprli s.p. ali d.o.o., se oglasite na DATA točki. Kontaktirajte nas na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.
Brezplačna ustanovitev podjetja
Praznik dela ima globoke zgodovinske korenine
Praznik dela izvira iz delavskega gibanja v 19. stoletju, ko so delavci v ZDA organizirali demonstracije za uvedbo osemurnega delavnika. Najbolj znan dogodek, povezan s tem bojem, so t. i. Haymarketski izgredi leta 1886 v Chicagu. Kljub nasilnemu razpletu so dogodki postali simbol prizadevanj za pravice delavcev.
Leta 1889 je marksistični mednarodni kongres socialistov določil 1. maj kot dan delavstva – praznik dela. Namen praznika je bil ohraniti spomin na dogodke ter opozarjati na pomen delavskih pravic, kar ostaja aktualno še danes.
Praznik dela v svetu ni vedno prost dan
Praznik dela kot dela prost dan ni univerzalen. Medtem ko je v večini evropskih držav (vključno s Slovenijo) 1. maj prost dan, to ne velja za vse članice EU – npr. na Danskem in Nizozemskem ta dan ni dela prost. V Franciji je sicer dela prost dan, vendar je edini dan v letu, ko morajo delavci obvezno zapustiti delovna mesta, če jim narava dela to omogoča.
V državah z močno kapitalistično tradicijo, kot so ZDA, Kanada, Avstralija in Združeno kraljestvo, se praznik dela običajno ne praznuje 1. maja. Tam praznujejo »Labour Day« na prvi ponedeljek v septembru ali, odvisno od regije, na drug datum.
Aktualni trendi na trgu dela v Sloveniji
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji leta 2023 več kot 944.000 delovno aktivnih oseb, kar je najvišja številka od leta 1991. V primerjavi z letom 1997, ko je bilo delovno aktivnih najmanj, gre za kar 27-odstotno rast.
Največ ljudi je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (22,3 %), sledijo trgovina in izobraževanje. Po poklicih prevladujejo strokovnjaki in tehniki, medtem ko najvišje plače dosegajo zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji – v povprečju 3.731 evrov bruto mesečno.
Praznik dela in stanje zaposlovanja: manj prostih delovnih mest
V zadnjih dveh letih se v Sloveniji opaža trend upadanja prostih delovnih mest. V zadnjem četrtletju 2024 je bilo na voljo približno 17.900 prostih mest, kar je za 7,5 % manj kot v prejšnjem četrtletju in za 14 % manj kot leto prej. Največ delodajalcev je iskalo kadre v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in znanstveno-strokovnih poklicih.
Poleg tega se spreminja tudi struktura delovno aktivnega prebivalstva. Povečuje se delež tujih državljanov, zlasti tistih, ki prihajajo izven EU. Lani jih je bilo že 13,7 % vseh zaposlenih, kar nakazuje na večjo vključenost tujcev na slovenskem trgu dela.
Praznik dela ali 1. maj nas ne spominjata le na zgodovinski boj za delavske pravice, temveč tudi na pomen ustvarjalnosti v sodobnem delovnem okolju. Danes ustvarjalnost pomeni pogum za nove ideje, podjetniški duh in pripravljenost, da sami oblikujete svojo karierno pot. Če razmišljate o tem, da bi odprli s.p. ali d.o.o., vam pri tem lahko pomagamo na DATA točki. Pokličite nas na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si – registracija podjetja je pri nas brezplačna.
