Nadomestilo izplačila plače – v katerih primerih pripada delavcu?

Nadomestilo izplačila plače – v katerih primerih je delodajalec dolžan delavcu izplačati nadomestilo plače? Ali je do nadomestila izplačila plače upravičen tudi delavec, ki neupravičeno izostane z dela in svojega izostanka ne opraviči?

PRIJAVA NA BREZPLAČNI SEMINAR: OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Potrebujete pravni nasvet glede disciplinskega postopka, postopka redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi? Pokličite nas na 01 6001 528 in se dogovorite za termin svetovanja pri pravnem svetovalcu!

Nadomestilo izplačila plače določa ZDR-1

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

Nadomestilo izplačila plače

Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi:

1. izrabe letnega dopusta,
2. plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin,
3. izobraževanja,
4. z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in
5. ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

UPN plačilni nalog – kako ga pravilno izpolniti

Nadomestilo izplačila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca

Vrhovno sodišče se je pred kratkim opredelilo v sodbi VSRS VIII Ips 206/2018 do vprašanja ali je delavec pripada nadomestilo izplačila plače v primeru neupravičene odsotnosti z dela.

Sodišče je odločilo, da nadomestilo izplačila plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni. Zakon ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela.

Vrhovno sodišče je odločilo, da bi bilo nadomestilo izplačila plače v primeru neupravičene odsotnosti z dela v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v primerih, ki jih delovnopravna ureditev izrecno predvideva, je delavec upravičen do nadomestila plače tudi v času, ko ne opravlja dela.

V primeru, ko delavec neupravičeno odsoten z dela, ima delodajalec tako možnost proti delavcu začeti z disciplinskim postopkom, postopkom redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavec v primeru neupravičene odsotnosti z dela ni upravičen do nadomestila izplačila plače.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju