Go to Top

Disciplinski postopek: kako mora potekati?

Delavec mora izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sicer ga lahko doletijo disciplinski ukrepi. Veste, kakšni disciplinski ukrepi so lahko izrečeni delavcu in kako je treba voditi disciplinski postopek?

Za kršitev svojih obveznosti je delavec disciplinsko odgovoren. Če na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Velja pa tudi obratno: če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora delodajalec povrniti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer ureja le minimalne pravice delavcev. Pravice delavcev se v praksi lahko za delavce bolj ugodno urejajo s kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti delodajalca ali pogodbami o zaposlitvi. Kolektivna pogodba pa tudi disciplinski postopek ureja bolj podrobno.

Zaposlujete delavce? Poznate vse obveznosti delodajalcev? Zbrali smo jih na enem mestu in vam jih predstavljamo na brezplačnem izobraževanju Obveznosti delodajalcev od A do Ž.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Kakšen disciplinski ukrep lahko doleti delavca?

Temeljna obveznost delavca je izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Če delavec krši te obveznosti, ima delodajalec več možnosti.

Ali delodajalec lahko delavcu izreče denarno kazen?

Denarno kazen, odvzem bonitet ali kakšno drugo disciplinsko sankcijo delodajalec lahko izreče delavcu samo, če tako sankcijo določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Zakon izrecno določa, da se drugih disciplinskih sankcij (denarna kazen, odvzem bonitet, idr.) ne more določiti niti s podjetniško kolektivno pogodbo niti s splošnim aktom delodajalca niti s pogodbo o zaposlitvi. Torej jih delodajalec ne sme izreči, če niso določene v panožni kolektivni pogodbi.

Ali delodajalec lahko delavcu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja?

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se delavcu ne more izreči kot disciplinska sankcija. Lahko pa delodajalec doseže po zakonito vodenem postopku redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za hujše in ponavljajoče kršitve lahko delodajalec zoper delavca ukrepa tako, da sproži postopek redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar ima za posledico prenehanje delovnega razmerja.

Veste, kako izpeljati postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi? To je vsekakor situacija, ko vam svetujemo posvet z izkušenim pravnikom. Pravna služba podjetja Data, d.o.o., ima bogate izkušnje na področju delovnega prava. Dosegljivi so na telefonski številki 01 600 1530 in na elektronskem naslovu data@data.si.

Ali lahko disciplinske sankcije spremenijo delovnopravni položaj delavca?

Disciplinske sankcije so v glavnem opominjevalne narave. Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti lahko določajo še druge vrste disciplinskih sankcij poleg opomina, tudi premoženjske narave. Ko delodajalec delavcu izreče disciplinsko sankcijo denarne kazni, je sklep delodajalca – če delavec zoper njega ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva – že izvršilni naslov. Ta se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.

Vendar Zakon o delovnih razmerjih jasno določa, da disciplinske sankcije ne smejo trajno spremeniti delovnopravnega položaja delavca. Delovnopravni položaj delavca namreč določa veljavna pogodba o zaposlitvi, ta pa se lahko spreminja le s soglasjem pogodbenih strank. Zato se tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja ne more delavcu izreči kot disciplinska sankcija. Lahko pa – kot rečeno – delodajalec doseže po zakonito vodenem postopku redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

In če delodajalec noče odpustiti delavca?

Včasih pa delodajalcu ni v interesu, da bi odpustil delavca. Presodi recimo, da so njegove kršitve take vrste, da zadostujejo za izrek disciplinske sankcije, ne pa tudi za odpoved pogodbe. V tem primeru bo delodajalec sprožil disciplinski postopek. V primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti bo delodajalec lahko delavcu izrekel disciplinsko sankcijo opomin.

Ste ravnokar registrirali svoje podjetje in tako postali podjetnik? Kaj pa zdaj?

Nihče od podjetnikov si ne želi po nepotrebnem polniti državnega proračuna s kaznimi, ki bi mu jih ob obisku podjetja izrekli inšpektorji. Zato smo za vas pripravili brezplačno izobraževanje Podjetnik sem – kaj pa zdaj?, po zaslugi katerega boste sprejemali poslovne odločitve, ki vam bodo prinesle uspeh.

Kako je treba voditi disciplinski postopek in kakšne pravice ima v tem postopku delavec?

Disciplinski postopekDisciplinsko odgovornost delavca ugotavlja delodajalec. Pred izrekom disciplinske sankcije mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se o njih izjavi. Za zagovor mu mora dati razumen rok – po zakonu najmanj tri delovne dneve. Delodajalec pa ni dolžan omogočiti delavcu zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

Ali v postopku lahko sodeluje sindikat?

Delodajalcu po zakonu ni treba o uvedbi disciplinskega postopka obveščati niti sindikata niti sveta delavcev. Lahko pa v disciplinskem postopku oba sodelujeta, če ju delavec pooblasti.

Kako mora biti vročena odločitev o disciplinski odgovornosti?

Odločitev o disciplinski odgovornosti mora biti pisna, obrazložena in vročena delavcu. Zakon določa tudi zastaralne roke, po preteku katerih delodajalec ne more več sprožiti disciplinskega postopka:

  • za sprožitev disciplinskega postopka: subjektivni rok je en mesec od seznanitve, objektivni rok pa trije meseci od kršitve;
  • za izvršitev izrečene disciplinske sankcije: 30 dni po vročitvi.

Ali delavec lahko ugovarja?

Delavec lahko neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva sodno varstvo zoper odločitev delodajalca o disciplinski odgovornosti. To mora storiti v 30 dneh od dneva vročitve odločitve delodajalca. Lahko pa se z delodajalcem dogovori za alternativno reševanje spora, z mediacijo ali pred arbitražo, če so za to podani pogoji.

Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja